Vsebina časnika Šolski razgledi številka 10/2018

Gnete, tlači, stiska, svaljka, zvija, pregiba … Včasih gre hitro, drugič počasneje, marsikdaj namenoma zelo silovito ali pa počasi, zelo zelo z občutkom. Pač odvisno od dneva, počutja, misli, ki jo preplavljajo. Včasih je globoko zatopljena, drugič razigrano frfotava … vse to je mogoče razbrati iz njenih glinenih izdelkov.

Maša Resinovičje že v osnovni šoli imela zelo rada likovni pouk, predvsem je bila navdušena nad delom z glino in rezljanjem v linolej. Ljubljančanka, ki zdaj živi v Luksemburgu (kot univerzitetna diplomirana anglistka dela na tamkajšnjem prevajalskem oddelku za evropske institucije), tam od lanskega septembra obiskuje tečaj, na katerem oblikuje različne izdelke. Nas je s svojo keramiko navdušila in nekaj njenih izdelkov z veseljem predstavljamo tudi vam v teh Šolskih razgledih.

Maši je predvsem všeč, da dela nekaj z rokami in tako po zahtevnih službenih obveznostih sprošča več kot prepolno glavo. Pa ne gre le za odlična sprostitev; obenem je to priložnost za iskanje novega, za odkrivanje zanjo še neznanega. Da jo je tovrstno ustvarjanje zelo prevzelo, kot pravi, ji radi verjamemo; kako naj bi drugače nastali tako lepa skodelica, vaza, svečnik, podstavki … In to je šele – začetek … Srečno, Maša!

Pravila za učitelje

Uvodnik, tokrat bolj v sliki kot besedi

Čečkalčki radi modrujejo. Pravzaprav imajo veliko povedati. Kako ne bi imeli, ko pa so tako temeljiti opazovalci sveta in dogajanja v njem. Modrujejo, modrujejo, kot pogosto to počnemo tudi ljudje. Pa vendar je razlika med enimi in drugimi več kot očitna.

Kar čečkalčki povedo, drži. Za temi besedami stojijo in modro jim je prisluhniti, jim slediti.

Kar povemo ljudje, ne drži zmeraj. In tudi za svojimi besedami ne stojimo (vsi) zmeraj. In marsikdaj ni dobro vsega verjeti, kar izrečemo ljudje … in tudi ne vsemu vedno slediti …

Če bi čečkalčki urejali svet … ha! Kaj bi bilo? Lahko se poigravamo in ugibamo. Recimo, da bi bili zadovoljni učitelji, učenci in celo starši. Besedo in predvsem sliko ima tokrat Marcel Talt Lah.

»Klik za več!«

Namesto učiteljev potrebujemo navduševalce

Politične novice so vse bolj drastično nasprotje novicam iz sveta znanosti

V zadnjem času pri novicah vlada paradoksalno nasprotje. Novice iz sveta domače in mednarodne politike so izrazito slabe in zaskrbljujoče, zdi se, kot da so domači in tuji politiki popolnoma izgubili kompas in so tudi povsem pozabili na pravila lepega vedenja in dobre stare vrednote ... Veliko o tem nečednem zakulisju politike, predvsem o političnem kadrovanju, lahko preberemo tudi v knjigi Javna hiša Slovenija, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi, njena avtorja pa sta dr. Franci Demšar (naj bralce znova spomnim, da je ta nekdanji direktor nacionalne raziskovalne agencije in še prej minister ter državni sekretar, nedavno postal direktor nacionalne agencije za spremljanje kakovosti visokega šolstva Nakvis) in mag. Renata Zatler. Komentar Jasne Kontler Salamon.

»Klik za več!«

Biti ali imeti

Popotnica maturantom

Otroška vprašanja – ali je nebo dobro pritrjeno in ali jesen lahko kaj ustavi – so me venomer spomnila, da imamo ljudje lastnosti, ki se jih ne da meriti s testi zmogljivosti in sposobnosti. To so lahko igrivost, ustvarjalnost in srčnost. Kar koli vam že povedo neogibni testi o vaši uvrstitvi na ocenjevalni lestvici, vam to ne sme vzeti poguma. Človeku lahko tak izid celo pove, da ne bo iz njega nič. Starši vemo, da ni nujno, da bi bilo tako. Zato naj vas takšne tekme ne odvrnejo od ognja prizadevanj po visokih dosežkih.

Velikokrat pa bo potrebne nekaj potrpežljivosti, kajti potrpežljivost je genij. Če vas ne bodo takoj zapustili dobra volja, mladostni zagon, idealizem, pozitivna energija, ki jo nosite s sabo, boste vztrajali in vzdržali. V to sem prepričan. Kar je za nami in kar je pred nami, so nepomembne stvari v primerjavi s tistim, kar je v nas … Izpod peresa Boruta Peršolje.

»Klik za več!«

Doživeti večdimenzionalnost resničnosti

O obrednem gledališču

V svoji knjigi Obredno gledališče – od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa (Slovenski gledališki inštitut, 2017) je poskušala dr. Romana Ercegović izkazati spoštovanje pozabljenim vidikom realnosti sodobnega sveta in umetnosti. Želi si, da bi nam njena knjiga služila kot navdih za sedanjost in prihodnost, morda celo kot neke vrste pregledni »učbenik« vsem, ki nas zanima vsebinsko bistvo evropskega obrednega gledališča ali/in praktično ustvarjanje te prastaro-nove oblike gledališkega izražanja. Objavljamo odlomek za pokušino.

»Klik za več!«

Svet barvitih besed in optimizma

Pri pouku z Urhom

Prvič sem ga opazila že pred leti, in sicer kot enega izmed nastopajočih v otroškem pevskem zboru. Saj veste, pogledi otrok takrat navdušeno tavajo po dvorani, da bi našli svoje starše, nekateri jim tudi pomahajo, se prikupno nasmehnejo. Urhu ni bilo do tega, saj je pogled usmeril v daljavo in se raje posvetil glasbi. Ko je v pevskem zboru prišlo do premikov, sta mu sosednja otroka previdno podala roko in ga popeljala na drugo mesto. Čakaj, čakaj, tukaj je nekaj drugače, nekaj izstopa … Urh je vendar … slep. Piše Nejka Golič.

»Klik za več!«

Zmajeva deklica

List iz dnevnika

Mateja Hana Hočevar, novinarka, in Hai Ottenheim, igralec, sta avtorja knjige Zmajeva deklica. Slovenka in Nizozemec, ki živita v Ljubljani, nam torej podarjata pravljico za vse starosti. Opogumljata nas k iskanju svojega zmaja, da prisluhnemo svojemu notranjemu glasu in si drznemo slediti svoji poti – tudi takrat, ko smo na videz prav tam, kjer je naše mesto, najgloblje v sebi pa čutimo drugače …Besedo ima Tia, glavna junakinja njune knjige.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Kot družba smo stisnjeni v kot, saj smo iz otrok naredili potrošnike, starši pa jih ne želimo ali ne zmoremo voditi in vedno popuščamo. Za empatično družbo. ***Vse bolj je priljubljena tudi v slovenskih šolah in že samo dejstvo, da je priljubljena, je sumljivo … Čuječnost v šoli. ***Verjetno je vsak, ki je videl to igro, pomislil na bejzbol; vendar … Za bogatejši športni utrip. ***Neponovljiva, mistična, zakrasela in gozdnata. Kočevska. *** Ker je epidemija buljenja v mobilnike dosegla stanje obsedenosti, vse samo zaradi informacij, ki so bolj ali manj puhlice, predlagamo, da se stroka loti športov, pri katerih mularija ne more uporabljati mobilnih telefonov. Skiro se je pripeljalo iz zgodovine.

Poročamo s seje strokovnega sveta za splošno izobraževanje, zanima nas, kako je z ročnim pisanjem v naših šolah, spoznavamo Ivana v rosnih letih, tokrat njegovo otroško igrišče, imenovano Vrhnika, pa tudi dekle, ki je ljubilo zvezdo. Potepamo se po Izraelu, tokrat ob Galilejskem jezeru, prebiramo nove knjige, predvsem tokrat tudi pesniško zbirko Ob Oljki, izpod peresa (in čopiča) Alberta Pucerja, ki jo je uredil Robert Titan in dopisal svojo Besedo.

V Odzivanjih pa boste zvedeli, kako so najmlajši pekli potico, slikali z inteligentnim materialom, se naučili polstenja itd.

V rubriki MIZŠ pišemo o: vpisu v srednje šole, prazniku šolstva na Koroškem in v Rogaški Slatini ter prvi šolski turistični agenciji.

Od peke potice, polstenja, slikanja z inteligentnim materialom … do časovnega stroja v prilogi Odzivanja.