Biti ali imeti

Popotnica maturantom

Lepo vas je videti ob tako slovesni priložnosti, ob tako pomembnem trenutku. Čeprav je minilo že več kot četrt stoletja, se tudi sam še dobro spominjam obdobja ob koncu gimnazije. Nanjo imam lepe spomine, prežete z dogajanjem življenja s sošolci, občasnega strahu pred spraševanjem in kontrolnimi nalogami, z veseljem ob prejetih odličnih ocenah in z žalostjo ob usvojenih slabih. Spomnim se tudi pričakovanja ob začetku študija ter premlevanja, kaj bom delal in tudi sicer počel v življenju.

Tisti, ki še ne veste, postal sem geograf.

»Kaj je to geograf?« je vprašal Mali princ.

»Geograf je učenjak, ki ve, kje so morja, reke, mesta, gore in puščave.«

»To je pa zelo zanimivo!« je rekel Mali princ. Naposled vendarle spodoben poklic. In se je ozrl po geografovem planetu. Svoj živi dan še ni videl tako veličastnega planeta.

Poseben čas

Čas, ko nekaj dosežeš, ko nekaj postaneš, je res prav poseben. Vsakdo od nas je že kdaj občutil to izpolnjenost, ko je srce polno sreče in zadovoljstva. Zakaj torej nismo tako zadovoljni in srečni ob preprostem dejstvu, da smo enkrat postali človek? /…/

Znanost ima za to več odgovorov. A rad bi vam raje kot o biokemičnih procesih ali nevrologiji govoril o občutjih. Denimo o tem, kako čutimo navzočnost nekoga. Kadar se vrnem v prazno stanovanje, v naš intimni prostor bivanja, ima vsaka soba v njem svoj značaj. V teh sobah zaznavam zevajoče življenje. /…/ Nekaj se spremeni, čeprav ne morem zagotovo reči, kaj; in to me pomirja. Ljubezen res dela čudeže.

Vztrajati in vzdržati

Izzive pa prinaša tudi življenje samo. Tako danes po poklicu nisem več raziskovalec, niti geograf, temveč v službi počnem nekaj čisto drugega. Danes dopoldan sem, denimo, tako preživel v družbi šestih predsednikov parlamentov sosednjih držav. Vse to čaka tudi vas. /…/

Otroška vprašanja – ali je nebo dobro pritrjeno in ali jesen lahko kaj ustavi – so me venomer spomnila, da imamo ljudje lastnosti, ki se jih ne da meriti s testi zmogljivosti in sposobnosti. To so lahko igrivost, ustvarjalnost in srčnost. Kar koli vam že povedo neogibni testi o vaši uvrstitvi na ocenjevalni lestvici, vam to ne sme vzeti poguma. Človeku lahko tak izid celo pove, da ne bo iz njega nič. Starši vemo, da ni nujno, da bi bilo tako. Zato naj vas takšne tekme ne odvrnejo od ognja prizadevanj po visokih dosežkih.

Velikokrat pa bo potrebne nekaj potrpežljivosti, kajti potrpežljivost je genij. Če vas ne bodo takoj zapustili dobra volja, mladostni zagon, idealizem, pozitivna energija, ki jo nosite s sabo, boste vztrajali in vzdržali. V to sem prepričan. /…/

Ne živite življenja nekoga drugega

Ob lastnih visokih pričakovanjih so tukaj še vsa pričakovanja drugih, ves ponos in ves strah pred osramotitvijo ali neuspehom. Zdaj že vem, da zgodovina ni učiteljica življenja in iz lastne izkušnje razbiram, da starševski nasvet v danem trenutku ne šteje skoraj nič. Kot geograf pa dobro vem, da drobci sedajo na dno in da v plasteh življenja čakajo, da pridejo na površje. Nihče se ne rodi samo enkrat, življenje nam znova in znova ponuja priložnosti. Takrat se bomo zagotovo spomnili, da se je pri vzpenjanju na hrib odraslosti in starosti treba držati dveh preskušenih, starih pravil pešačenja:

• Nikoli ne sledi kozi, saj boš pot končal na robu previsne stene.

• Vedno sledi muli, saj boš do mraka prispel v koče.

Ruski pesnik in esejist Josip Brodski, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1987, je ob podobni priložnosti mladim menda dejal: »Vaš in naš čas je omejen. Ne zapravite ga tako, da živite življenje nekoga drugega. Ne ujemite se v hotenje slediti tujim navodilom in mnenjem. Naj glas ostalih ne preglasi vašega notranjega glasu intuicije. Imejte pogum, da sledite svojemu srcu in intuiciji. Nekako naravno vesta, kaj je najboljše za vas. Vse drugo je nepomembno.«

Lastno bitje srca in resnični nasmeh

Erich Fromm je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja napisal knjigo z naslovom Biti ali imeti (To have or to be). Napovedal je premik v temeljnih vrednotah, pozornost pa je usmeril v nenehen preplet dela in izobraževanja, saj nam oboje nenehno polzi skozi prste.

Medtem ko obnavljamo znanje maternega jezika, se spominjamo svoje prihodnosti. Medtem ko obnavljamo znanje matematike, se spominjamo preteklosti človeštva. Medtem ko obnavljamo napor gibanja, se spominjamo lastne silovite moči. /…/

Vaše znanje …/…/… na številnih področjih neprimerljivo prekaša moje znanje ali znanje kogar koli iz več tisoč generacij staršev. Imam vas za skupino mladih, lepih in razumno egoističnih duš sredi dolgega in razburljivega potovanja. Ob misli na dolžino življenja, ki je pred vami, sem vesel, da ste štiri leta imeli ob sebi učitelje, ki so bili vaši vodniki. Bodite spoštljivi do njih – zdaj, ko se približujete eni od ciljnih črt, pa tudi pozneje, ko boste po njihovih spodbudah in zgledu ravnali svoje odločitve.

Spoštovati življenje

Nasploh poskušajte spoštovati življenje, saj je življenje predvsem ogledalo nas samih.

/…/

BORUT PERŠOLJA

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 10, stran 3, ki so izšli 18. maja 2018. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?