Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2018

Ti Šolski razgledi bi lahko bili polni podob našega največjega pesnika, dr. Franceta Prešerna, saj smo pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom. Pa niso.

Tudi podobe Ivana Cankarja ne preplavljajo našega časnika, čeprav je v ospredju letošnjih jubilejev prav njegov. Čeprav moža z Vrhnike že stotnijo let ni med nami, je pustil močne, globoke sledi v drami, prozi in liriki. Vsebina njegovih del, zelo aktualnih za njegov čas, je povečini takšna tudi danes.

Ne, ne podobe Prešerna ne Cankarja ne bodo obarvale naše tokratne številke. Krpanove bodo! Krpan in njegova kobila sta navdahnila k ustvarjanju študenteOddelka za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; njihove stvaritve z veseljem objavljamo prav zdaj, pred slovenskim kulturnim praznikom …

Sprehodite se med njihovimi umetninami!

Čestitke ob kulturnem prazniku!

Indija Koromandija tudi pri nas

Uvodnik

Ko sem se z njim pogovarjal, je k njemu pristopil moški in mu zaželel srečno ter zdravo novo leto. Zmago pa je rekel: »Hvala za želje po zdravju, srečen pa sem že zdaj zelo.« Videlo se je, da ga imajo sokrajani in ljudje iz okoliških krajev radi, on pa ima rad njih. Vindija premore Zmagovo srce – to utripa svetovljansko in nič kaj zapečkarsko. Piše Urban Praprotnik.

»Klik za več!«

Črno-beli svet

Kje so danes zagovorniki konkurenčnosti med gimnazijami?

V svetu, ki proizvaja črno-bele zadnje ljudi, stojijo tudi šole. Gnetejo se ena ob drugi in na vse črno-bele načine privabljajo učence. V črno-belem svetu so torej tudi šole črno-bele in črno-bele so zato, ker so na trgu. Poglejte samo gimnazije. Vse imajo isti javno priznani program, a kljub temu tekmujejo za dijake. Namesto da bi se posvečale izrecno vzgoji in izobraževanju, organizirajo še miriado drugih dejavnosti, ne nujno vzgojnih ne nujno izobraževalnih, celo ne zabavnih – sicer pa ni pomembno; bistveno je namreč tole: organizirajo življenje učencev še popoldan, do vsake minute. Piše Andrej Adam.

»Klik za več!«

Nesporna pravica do svobode in sporna pravica do denarja

Naš komentar

Danes, ko sta svoboda ustanavljanja zasebnih šol in svoboda poučevanja zagotovljeni v mnogih državah, pa zasebne šole in njihovi zagovorniki hočejo ne samo svobodo, temveč tudi denar. To zahtevo predstavljajo kot svojo pravico. Še več, to pravico razglašajo – tudi v Sloveniji – za eno od človekovih pravic, neenako financiranje javnih in zasebnih šol iz javnih sredstev pa kot kršitev človekovih pravic. Bistveno pri tem je, da to počnejo kljub temu, da dobro vedo, da takšne pravice niso zapisane v nobenem mednarodnem dokumentu o človekovih pravicah. Prav na pravice, zapisane v teh dokumentih, pa običajno mislimo, ko v današnjem času govorimo o človekovih pravicah. Zato je sklicevanje na človekove pravice ob financiranju zasebnih šol zavajajoče in neutemeljeno. Komentar Zdenka Kodelje.

,

, »Klik za več!«

Polovica in še ena polovica

Rutarjeva lekcija

Živimo v obdobju, ki ga zaznamujeta dve temeljni koordinati, pomembni zlasti za mlade ljudi. Prva koordinata. Neorientiranost in izgubljenost. Na prvi pogled sicer ni videti, da bi bili časi neorientirani, brez kompasa torej, saj mediji vsak dan poročajo o rasti vsega in o boljših časih, ki niso le za vogalom, temveč jih po malem že živimo, toda obenem je tudi povsem jasno, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, podnebne katastrofe pa stopnjujejo, medtem ko je prevladujoča zgodba v mestu tista o kapitalizmu kot najboljšem sistemu skupnega življenja, kar jih je. Obstaja torej nekaj, o čemer ne govorijo, prav to pa bi nas moralo še najbolj zanimati. Drugič. Neberljivost. Piše Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Cankar in njegova kobila

Je Martinu Krpanu in Ivanu Cankarju skupna le ljubezen do sedenja pod lipo?

Kaj pa imata skupnega Ivan Cankar in Martin Krpan? Književniki bodo očitali, da sta vsak iz svoje literarne vrste, tisti z očmi, da je bil Ivan precej suhljat, Martin ena sama mišica, realisti pa boste opozorili, da je eden res obstajal, drugi pa je izmišljena oseba … Našo novo rubriko O Cankarju po naše pripravlja Tara Milčinski.

»Klik za več!«

Nedeljski večer

Na rešetu vsakdana

Naveličana sem zmeraj znova pojasnjevati, da je pisati za časopis vendarle drugače, kot pripraviti referat, gradivo za seminar ali poročilo projekta; še bolj sem naveličana iz takšnega gradiva oblikovati članke sama. In sploh je dan »polepšan«, ko me kdo vpraša, ali je res, da pri ŠR pri člankih vse »vire črtamo«, potem pa me še poduči, da bi kot urednica morala vedeti, da je uporabljene avtorje treba citirati, da se ne sme kar »krasti« in si lastiti tujih misli … Piše Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Ne prezrite

Kdaj v prvi razred? Trend odložitev narašča. *** Kot indijski sariji. Na knjižnem sejmu v New Delhiju barvita literarna podoba Slovenije. *** Berivo za mlade bralce … morda pa provokacija za odrasle, zlasti za učitelje. *** Kako naj naučim svoje učence pisati razlagalni spis? Iskanje smisla skozi smisel. ***Kako jedo sloni in kako spijo opice? Na potovanju sva se z mojim šestletnikom na novo spoznala. *** Vzgoja ni in ne more biti del upravnega postopka, v katerem je po pritožbi lahko izničen učiteljev vzgojni ukrep zaradi napak v postopku. Kvadratura kroga. ***Michael Schulte Markwort: »Preobremenjeni učitelji bi najraje predajali strah in krivdo za neuspeh na šolarje.« Terapije ne le za otroke, temveč tudi za starše. *** Bo v šolah smiselno vpeljati predmete, ki bodo poučevali t. i. on-line komuniciranje?Za pismenost gre.

Sovražni govor ni stvar preteklosti, opozarja naša stalna kolumnistka. Med drugim pa piše tudi o tem, da bi bilo zanimivo ugotoviti, kako obstoječi šolski sistem, o katerem ima pač vsakdo svoje mnenje, vpliva na uspešnost naših učencev, dijakov in študentov na domačih in mednarodnih tekmovanjih iz različnega znanja. Ko je beseda o čudežni božičkovi deželi, imamo v mislih Finsko. A če si res želimo, smo vztrajni in delavoljni, je marsikaj mogoče uresničiti tudi v našem okolju. Zmeraj znova je beseda o učbenikih; tudi vprašanje, ali so ti blagoslov ali ovira, se poraja znova in znova. Dotik kulture z bralno dogodivščino, pogledom na filmsko platno in odrske deske – ob prvencu Jiřija Bezlaja Evangelij za pitbule, filmu Roka Bička, Družina in predstavi Mileta Koruna Sveti mož. Pišemo tudi o spletni varnosti in opozarjamo, da se vse začne pri posamezniku. Vse to in še več v naših in vaših Šolskih razgledih …

• NLB je zvesta spremljevalka vseh nas. Dan in noč. Noč in dan.

• V rubriki MIZŠ tokrat o mladih ambasadorjih znanja in prvem evropskem vrhu o izobraževanju v Bruslju.