Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2018

Vsak (za)ujeti trenutek, ki sem ga odtisnila v fotografijo, me je navdal z navdušenjem in kot otrok sem odkrivala to barvito, raznoliko, preprosto mesto, prepleteno s staro dušo in svežo energijo ... Tako drugačna, skrivnostna je Lizbona. Očaralo me je vzpenjanje in spuščanje po klancih, prevzelo me je prijetno izgubljanje v neskončni barvitosti ulic. Občudovala sem čudovite fasade, odete v pisane ploščice, lovila sončni vzhod in zahod, se zmeraj znova čudila (za)ujetim podobam, ki jih je narava neponovljivo izrisovala na reki Tejo ... Najlepše (foto)zgodbe mesto ponuja, ko se navsezgodaj zapodiš po ulicah in med prvimi začutiš svežino jutra. Ko korak za korakom razkrivaš tančico Lizbone, vseskozi čutiš njen smehljaj ...

S temi besedami je Simona Miklavcpospremila fotografije, ki jih tokrat delimo z vami.

In kaj nas je spodbudilo k objavi njenih slik? Ena naših zvestih bralk in sodelavk, Manja Žugman, je že pred časom napisala članek s potepa po tem mestu in ga opremila tudi s svojimi fotografijami (to objavljamo na strani 9, da morda za obisk spodbudi še koga). Če je članek in so slike, pa naj bo teh še več, in to tistih, ki jih je v svoj objektiv ujela Simona, nam že poznana fotografinja. Veliko vas namreč je, ki ste v letošnji prvi majski številki občudovali njene v jutranji rosi lesketajoče se trave. Tokrat nam podarja (za)ujete podobe priljubljene evropske prestolnice, ki jo je v zadnjih dveh letih obiskala že nekajkrat in z vsakim obiskom ji je mesto razkrilo svojo tančico povsem drugače.

Za filmske poglede

Uvodnik

Film, ta najmlajši član med umetnostmi, je hkrati tudi zelo neposreden medij, ki zadene neposredno v srce, mlado in staro. Prav najmlajši so najbolj dojemljivi za nova spoznanja, so tisti, ki jih novi ali prvi prizori najbolj zaznamujejo in (so)oblikujejo njihov okus. Hkrati pa so tudi že prepričani gledalci, dobro vedo, kaj jim je všeč in kaj jim ni, in na našo srečo to tudi povedo naglas. Lorena Pavlič o filmu, bližajočem se Kino Otoku in Podmornici – Otoku za mularijo.

»Klik za več!«

Šolstvo kot predmet medijske fantazmatike

Naš komentar

Kar so nekoč bila »sredstva javnega obveščanja«, je brez posebne postopnosti postalo trženje informacij, trženje zabave in podobnega, sama »sredstva«, torej mediji, pa so postali predvsem oglasne službe, ki si morajo prizadevati, da z zanimivimi vsebinami pritegnejo pozornost zato, da bodo bralci ob nespregledljivih reklamah razmišljali, kaj naj storijo s svojo kupno močjo.

Eden od najpogostejših trikov novinarstva je posploševanje in pretiravanje najpogosteje posameznih primerov. To novinarstvo je že povsem oropano spomina na nekdanjo avtonomijo in samo še na posameznih straneh ali v določenih časovnih intervalih v avdiovizualnih medijih ohranja nekaj malega analitičnega in kritičnega pristopa. Piše Darko Štrajn.

»Klik za več!«

Več rokodelcev in manj filozofov

Rutarjeva lekcija

Nedavno (aprila 2018) je na nacionalni televiziji pomemben človek resno izjavil, da potrebujemo temeljito prenovo šolskega sistema. Nič posebnega, bi lahko dejali, in zamahnili z roko, saj šolski sistem že od nekdaj nenehno prenavljajo, pa ne naredijo velikih premikov; teh niti ne morejo narediti, saj je šolski sistem še vedno ujet v kapitalistično delitev dela, za katero ustvarja delavce. Dolgčas. Potem pa je mož dodal, kot bi hotel argumentirati lastno izjavo, da potrebujemo več rokodelcev. Če prvi del njegovega izjavljanja ni zanimiv niti malo, je drugi več kot zanimiv, obenem pa je že vreden kritike, kot bo razvidno – toda najhujše šele sledi. Za nameček je namreč poudaril, da nikakor ne bi bilo dobro, če bi imeli same filozofe. Piše Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Na voljo od jutra do večera

O pomenu večgeneracijskih centrov pri vključevanju priseljencev

Samo učenje jezika velikokrat ni dovolj za uspešno vključevanje v družbo. Prosta, pogovorna raba jezika, širjenje socialne mreže zunaj priseljenskih krogov, spoznavanje kulture, navad in lokalnega okolja so bistvenega pomena za uspešno integracijo. Priseljence, ki pri nas obiskujejo učenje slovenskega jezika, skušamo privabiti, da bi se udeležili tudi drugih delavnic – kuharskih, ustvarjalnih, športnih, jezikovnih, tematskih itd. Podporo nudimo tudi njihovim otrokom, saj učencem in dijakom ponujamo učno pomoč in pravljično ustvarjalne ter počitniške delavnice. Z druženjem zunaj njihovih jezikovnih skupin jim tako posredno omogočamo uspešnejše vraščanje v slovensko okolje. Piše Nika Vidergar.

»Klik za več!«

Nenehno dosegljivi?

Strokovnjakinja odgovarja

Moderna tehnologija tudi v šolskih kolektivih izrinja človeške stike in ustvarja suženjski odnos. Gre za način komuniciranja šolskega vodstva s pedagoškim kadrom. Nekoč so po razredih krožile okrožnice. Z okrožnico je ravnatelj seznanjal učitelje o dogajanjih na šoli, sklical sestanek in nas obveščal o stvareh, o katerih se prej nismo mogli pogovoriti na konferenci ali kakem drugem sestanku. Zdaj prileti sporočilo po elektronski pošti ali po mobitelu enkrat zvečer tudi za stvari, na katere bi se morali odzvati takoj ali pa vsaj naslednji dan zjutraj. Razmišlja Tereza Žerdin.

»Klik za več!«

Ne prezrite

Ali so finski otroci res pametnejši? Na uspeh vplivajo ozko šolski dejavniki in zgodovinsko-kulturni. *** Šola zanemarja še en tip učencev. Sprašujem se, kako je s t. i. tehničnim tipom učencev. *** Mladost in starost skupaj čez most. Krepitev socialnih kompetenc in komunikacijskih sposobnosti na Srednji šoli Zagorje, smer zdravstvena nega. *** Ali obstaja kakšen način, program, ki preverja citiranje in vire podatkov? Kaj bi mi brez spleta. ***Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož je v preteklih letih že petkrat organiziral ArtDOWNUP, torej že pet let ustvarjalnih delavnic za osebe s posebnimi potrebami. *** Poznate Danija Rajha? Njegova ustvarjalnost je neizmerna, duhovitosti temu zanimivemu možakarju ne zmanjka.

O izsledkih raziskave o medijskih grafičnih podobah in likovni ustvarjalnosti učenca lahko berete v članku Kar vidim, ne pozabim. Podoba ostane. Zagotovo vas bo pritegnil list iz dnevnika, tokrat izpod peresa nadvse ustvarjalne vzgojiteljice, ki ima zelo zelo polno in razgibano življenje. Vas zanima, kakšna glasba je bila všeč Ivanu Cankarju? Med drugim ga je navdihoval Beethoven. Vabimo vas na potep po Lizboni – v besedi in sliki.

Obiščite Multimedijski center Doživi Evropo v Hiši EU v Ljubljani!
Berite o programu »Dvig poklicnih kompetenc učiteljev« v sklopu kampanje EU PROJEKT MOJ PROJEKT 2018, ki ga je že četrtič zapored organizirala Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
V Bruslju o povezovanju visokošolskih institucij, šolski uri gibanja za zdravje otrok ter nastopu ministrice dr. Maje Makovec Brenčič. Tokrat v rubriki MIZŠ.
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani objavlja razpis za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe, drugostopenjske magistrske študijske programe in doktorski študijski program v šolskem letu 2018/2019.