Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2018

Zaposlena je na Osnovni šoli Lesično kot učiteljica razrednega pouka in šolska knjižničarka in je zelo predana svojemu strokovnemu delu (je tudi članica skupine v projektu formativnega spremljanja). Med drugim je tudi strastna bralka. Tudi literarna ustvarjalka, pesnica – nekaj njenih verzov najdete na zadnji strani tega časopisa. Je tudi moderatorka. Tudi risarka. Tudi … še marsikaj. Je ljubiteljica vsega lepega in dobrega v ljudeh.

Navdiha za ustvarjanje Lučki Palir Mavrič zlepa ne zmanjka in najbrž ga bo pomlad, ki jo že vsak po svoje čutimo, le še okrepila. Na ustvarjanje torej, na še veliko lepega in dobrega! In, seveda, prijetno branje nove številke Šolskih razgledov, obarvane z Lučkinimi ilustracijami.

Kratka pavza

Uvodnik

V učiteljskih zbornicah se skrivajo talenti, v večjih zbornicah veliko različnih talentov. Vprašanje je, ali njihovi kolegi zanje sploh vedo. Ali se imajo ti ljudje priložnost kdaj pa kdaj izkazati? Ali vodstvo šole spodbuja sodelavce, da bi svoje talente razvijali še naprej, jih oplemenitili pri delu z učenci, starši, krajani, s svojim delovanjem dvignili ugled šole?

Tako kot naj bi učitelji spodbujali učence pri razvijanju talentov, tako naj bi vodstva šol spodbujala zaposlene k dejavnostim, ob katerih se lahko dodatno izkažejo. Izpod peresa Tereze Žerdin.

»Klik za več!«

Mene moti. Zelo me moti

O hrupu

Naši otroci se pogovarjajo tako, da kričijo drug čez drugega. V učilnici, kjer je do 28 otrok, je že njihovo šepetanje glasno, kaj šele govorjenje. In ker se ne poslušajo, govorijo vedno glasneje, dokler vse skupaj ne meji že na kričanje, vreščanje. Da ne omenim odmora v šolski avli, ko tako komunicira 50 ali 100 otrok. O vzrokih bi lahko govorila s psihološkega ali komunikacijskega stališča, s posledičnega ali še katerega drugega, vendar ne bom. Jožica Frigelj piše le s svojega vidika.

»Klik za več!«

Nadarjenost za korporativno delovanje

Rutarjeva lekcija

Značilnost novih korporativnih strategij je razvijanje in utrjevanje zaupanja pri potrošnikih. Zakaj je to pomembno? Ker je po eni strani zaupanje ljudi do korporacij že nekaj časa pod resnim vprašajem, samo korporativno delovanje pa je predmet ostrih kritik, po drugi strani pa zato, ker jih preprosto potrebujejo in terjajo od njih nove in nove izdelke oziroma storitve, da bi bila njihova življenja še kakovostnejša.

Korporacije naj bi bile tako družbeno odgovorne in moralno neoporečne, empirična dejstva pa vedno znova dokazujejo, da kljub vsemu kopičijo velikanske dobičke na račun delavcev, zato zares dobro živijo elite, številni ljudje pa le umirajo na obroke. Piše Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Stavkamo

Zbrani za vse razžaljene in ponižane

Veliko grdih besed je bilo izrečeno o učiteljih in njihovem boju za pravice. Nisem pa še slišala učitelja, ki bi rekel, da si ljudje v zasebnem in državnem gospodarstvu ne zaslužijo boljših plač. Že sam izraz minimalna plača je žaljiv, znesek še bolj. Zato tukaj javno pozivam vse nezadovoljne delavce, da javno povedo, kaj jih moti, boli, kakšno je njihovo nezadovoljstvo … Učitelji vas bomo podprli. Zdaj smo v izkoriščevalskem kapitalizmu in kapitalist si sam ne bo kar tako znižal dobička, zato da bi nagradil svoje delavce … Mogoče kje, kjer imajo socialni kapitalizem; a neoliberalni še ni prišel do te stopnje. Piše Maja Antonič.

»Klik za več!«

O učenju novih okusov

Izziv za vsakogar

Otroci imajo torej zelo občutljiv okus v primerjavi z našim, saj z leti sposobnost okušanja upada. Ob tem moramo upoštevati še individualne razlike v zaznavi okusov. Nekateri ljudje posamezne okuse zaznajo prej kot drugi, lahko jih čutijo močneje ali šibkeje. Lahko se zgodi, da sta mati in otrok iz drugega sveta okusov. Če otrok reče, da ne čuti istega kot vi, mu verjemite, kajti okus lahko doživlja drugače. Piše Tanja Bordon.

»Klik za več!«

Za sanjami

Na rešetu vsakdana

Po letih niso več otroci, marsikateri od njih so že tudi sami starši. Njihove mame in očetje jim iskreno želijo vse najboljše, obenem pa jih pogosto obravnavajo, kakor da bi bili še zmeraj nedorasli otroci (prevzemajo namesto njih odgovornost, nalagajo si njihove skrbi …). In ja, velikokrat tako po nepotrebnem, žal, zares ne odrastejo popolnoma. In dogaja se, da pravzaprav ne živijo zares svojega življenja, svojih sanj. Tako piše Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Bi lahko prihod pomladi proslavili lepše kot z znanstvenimi dosežki in pripovedmi? Robot nebo nikoli mentor leta.***Opažam, da se na inkluzivno izobraževanje in otroke s posebnimi potrebami razume prav vsak – podobno kot na sojenje na nogometni tekmi. Za jasen kažipot. ***Zakaj so zobne vile pomembne. Ko sem pred dvema desetletjema zagnano študirala sociologijo na Fakulteti za družbene vede, mi niti v sanjah ni prišlo na misel, da bom nekega dne delala v zobozdravstvu. *** Živahno, pestro, zanimivo, pravi živ-žav, labirint otroških iger. O znanju za zdravje.

V zapisih Deklice bolj jezikave in Papirnati tiger poročamo s sej strokovnih svetov za splošno izobraževanje in izobraževanje odraslih. Zaokrožamo prispevke pod skupnim naslovom Izkušnje s poti, tokrat je beseda o manjkajočem členu. Pišemo o globalnih izzivih in šoli, tokrat o podnebnih spremembah, in ugotavljamo, da je z razvojem globalnega uma zapečatena usoda celotnega človeštva. Potepamo se po Estoniji, natančneje po Viljandiju in močvirjih Soome, in to prav zdaj, v petem letnem času. Porojeno iz veselja – kaj? Rojstvo na Osnovni šoli ob Dravinji v Slovenskih Konjicah.

Tu so še naše stalne rubrike Zanima nas, Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja, Kaj bi mi brez spleta, Napete strune in še kaj, O Cankarju po naše, Čečkalčki … in še veliko drugega.

Vabljeni na že 24. državno tekmovanje v gradbeni mehaniki za srednješolce na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo.

V rubriki MIZŠ tokrat o Planici, že tradicionalnem Kulturnem bazarju in boljših razmerah za izvajanje športne vzgoje v nekaterih lokalnih okoljih.