Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2017
Gozdovi vabijo včasih na krajši sprehod, drugič na daljši potep. Kar tako ali pa z namenom. V gozdu se zmeraj veliko dogaja, zmeraj je kaj opazovati. Poseben mir je po navadi tam in tišina, tista tišina, v kateri občutimo le gozdni utrip.
Ko smo globoko v gozdu in je tišina najgloblja, lahko zaznamo tudi glasove, ki jih v običajnem dnevnem vrvežu preslišimo, sploh se jih ne zavedamo. Slišimo sebe, glasove iz notranjosti, klice duše …
Med sprehodom po gozdu si mimogrede naberemo še malico. Borovnice so že pobrane, tudi brusnice, letošnja gobja bera je obilna. Če že ne poskrbimo za poln želodec, se vsekakor napojimo z lepoto, s posebno lepoto.
Rasta Vrečko, med drugim tudi strastna gobarka, sicer vzgojiteljica v Dijaškem domu Lizike Jančar Maribor, je že od nekdaj predana fotografiji. In podobe, ujete v njen objektiv, nas zmeraj znova prevzamejo. Tudi tokrat. Uživajte z nami.
Šolo imam RAD
Uvodnik
Udejanjanje različnosti, visokih pričakovanj in doslednosti ni le domena strokovnih publikacij ali vsakodnevne šolske prakse, je tudi – ali celo – predvsem vprašanje ali problem pripravljenosti za odločanje: novosti je treba predlagati in utemeljevati v različnih beloknjižno-kurikularnih zgodbah, a jih tudi uveljavljati in se ne ogibati odgovornosti za odločitve. Še posebej ne na podlagi predstave, da se z neodločanjem (»na srečo«) nič ne spreminja, da vse teče po utrjenih tirnicah in da zato v topli gredi, varni in rahlo zatohli, tudi ne bo svežega vetra in posledično nemira, piše Igor Saksida.
»Klik za več!«
Krasni novi svet je že tukaj
Po 2. nacionalni konferenci Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
Pismenost je dolgo časa enoznačno pomenila zmožnost branja in pisanja, dandanašnji pa je ta pojem vse bolj v rabi kot metafora – neredko je uporabljen tudi preveč raztegljivo. Vseeno množica novih »jezikov«, ki služijo kot »vmesniki«, zahteva nekaj podobnega zmožnosti branja za dojemanje signalov, gest, sporočil ipd. To zmožnost zlasti zdajšnje mlade generacije osvajajo precej spontano, a velikokrat terjajo tudi učenje, pri čemer tu ne mislim na programerje in druge računalniške strokovnjake, temveč na vsakdanje uporabnike. Razmišlja Darko Štrajn.
»Klik za več!«
Inženir naj bo!
Rutarjeva lekcija
V današnjih šolah se vse bolj uveljavlja besednjak podjetnosti in brezmejnega podjetništva, zato ni treba predolgo ugotavljati, kako veliko škode naredi šola za razvoj znanstvenega načina razmišljanja. Nosilci izobraževalnih in vzgojnih politik namreč vedno znova poudarjajo pomen poklicnih kompetenc mladih, ki naj bi jih razvijali za potrebe kapitalizma v 21. stoletju, ne poudarjajo pa kompetenc za potrebe znanosti ali filozofije. Podlaga za tako razmišljanje je kajpak ideja, da bo kapitalizem še naprej tukaj in da se bo razvijal tako, kot si želijo, kar naj bi pomenilo, da se bo povečeval in povečeval ... Dušan Rutar, enainpetdesetič.
»Klik za več!«
Vrednotenje esejev
Strokovnjakinja odgovarja
Upam, da ravnajo po pameti, vsaj tam, kjer gre za biti ali ne biti. Pa so med ocenjevalci tudi ljudje brez potrebnih izkušenj? Morda celo brez potrebnega znanja? Ljudje, ki uživajo, ko en izraz zamenjajo z drugim, čeprav to ni bilo nujno, ki naredijo ločilo tam, kjer naj ga ne bi bilo, ker s tem spremenijo tisto, kar je pisec želel poudariti. Ali pa ocenjevalcu ni všeč piščev slog, ki želi biti izviren? Ljudje, ki ne cenijo ne jezikovne ne vsebinske ustvarjalnost. Pa, kaj? Saj ustvarjalnost pri šolskih esejih niti ni dovoljena! Besedo ima Tereza Žerdin.
»Klik za več!«
Narava smo!
Pouk zunaj učilnice
Preprosto srečni so, ko se lahko zunaj igrajo z naravnimi materiali. To je njihov svet, ki jim ustreza! Otroci nam kažejo, da nismo samo del narave, temveč smo narava!
Zatorej pojdimo ven, na svež zrak. Naredimo premik iz učilnic, iz šolskih stavb na ulico. To je vzgoja, za katero ne potrebujemo ogromno materialnih stvari, didaktičnih pripomočkov, pač pa vlagamo napore v izkušnje in doživljanja. Narava je živa, razgibana, barvita, nenehno se spreminjajoča in prav taki so naši otroci. O izkušnjah Tina Karničar.
»Klik za več!«
Ne prezrite
Podcenjeni učitelji in precenjena zgodovina. Slovenci imamo še vedno v zavesti profil učiteljev iz Cankarjevih Hlapcev. *** Strnjeno poročilo ene od udeleženk nedavnega slovenskega slavističnega kongresa. Kakšnega maturanta želimo. *** Do svojega poslanstva. Svojemu znanju je treba dodajati novo. In šola nam pri tem le stoji bo strani. Kako bomo šolo zmogli osmisliti v svojem življenju, je odvisno od nas samih. *** Kaj bi mi brez spleta govori o rudarjenju kriptovalute, ki lahko povzroči počasnejše delovanje računalnika. *** Matematično-empirična raziskava v osnovni šoli. Slovnica pri matematiki.*** Veliko staršev meni, da bi morala šola v korak s časom in nadomestiti učbenike in zvezke z računalniki. Kaj menite vi? Še pišete z nalivnim peresom?Zanima nas.***Oktobrska socialistična revolucija – 100 let. Deset dni, ki so pretresli svet.***V marsičem smo zgled.Tuji vzgojitelji so bili naš navdih, mi pa njim še večji!
Predstavljamo letošnje prejemnike najvišjih nagrad v šolstvu v Republiki Sloveniji in jim, seveda, iskreno čestitamo! V rubriki Na branje odkrivamo svoj element, list iz dnevnika je tokrat izpod peresa Nejca Jelena, beseda pa je o strpnosti in prijateljstvu, še zadnjič se potepamo po Gruziji in občudujemo bisere sakralne dediščine, z najmlajšimi iz mariborskega vrtca Ivana Glinška se veselimo trgatve, Niko Slana tokrat piše o znamenitih rdečih copatih naše košarkarske zvezde, za vas objavljamo tudi druge stalne rubrike, denimo, Čar rastlin v ljudskem izročilu (tokrat spoznavamo tobak), čečkalčke, eko družabne igre …
Bančno svetovanje in pomoč, naj bo dan ali noč. Tako NLB.
MIZŠ tokrat o treh desetletjih programa Erasmus+ in razpisu za izgradnjo brezžičnih omrežij in nakup IKT opreme v VIZ.
