Narava smo!

Pouk zunaj učilnice

/…/

Učilnica je klasična celica, torej gnezdo, v katerem poteka poučevanje že od časov Marije Terezije. Označujemo jo z raznimi plakati, risbicami, zemljevidi, igračami, izreki, številkami ... Za nas učitelje je pomembno, da smo v svojem razredu “veliki šefi”, ki obvladamo vse znanje tega sveta. Če česa ne vemo, lahko hitro uporabimo katerega od didaktičnih pripomočkov, pobrskamo po Googlu za nasvet ali se posvetujemo s kolegi v zbornici in že je odgovor na dlani.

Za štirimi stenami

V razredu se počutimo varne, gibanje otrok je omejeno s stenami razreda, poučevanje poteka z vnaprej načrtovanimi aktivnostmi, izbranimi didaktičnimi pripomočki in vnaprej določenimi metodami dela. Časovni potek je omejen s šolskim zvoncem. Ko ta končno zazvoni, imamo dober občutek. Dosegli smo cilj. Naredili smo še en korak k realizaciji učnega načrta, učenci so izpolnili tri, štiri predvidene strani delovnega zvezka, prebrali besedilo v berilu, v zvezek napisali odgovore na vprašanja. Posledice se kažejo v povečanem znanju, razumevanju sveta in splošni razgledanosti.

Toda – ali je to res?

Sodobni prijemi nas silijo, da zadostimo bolj potrebam učnega načrta kot pa potrebam otrok in njihovemu načinu razumevanja sveta in učenja.

Sodobni način in tempo življenja otroke ločuje od narave, saj večinoma odraščajo v notranjosti prostorov ali na urejenih in standardiziranih površinah v bližini vrtcev in šol. Učimo jih svetovne zgodovine, torej kje leži Norveška ali pa seznama pacifiških otokov, ne vedo pa, po kom ali čem je dobil ime njihov kraj in kako se imenuje potok, mimo katerega hodijo v šolo vsak dan. Poznavanje osnovnih drevesnih vrst, rastlin, živali, ki nas obdajajo v domačem okolju, je enako pomembno, kot znati abecedo, sestavljati stavke ali računati.

Kot frfotave ptice

Misli naših malčkov so v prvem triletju pouka kot frfotave ptice, begavčki, ki jih še vedno najbolj privlačijo igra, igra in še enkrat igra. Raziskave kažejo, da se otroci najraje igrajo zunaj. Če vprašamo otroke, bodo vedno izbrali rastline, vodo, pesek, živali, skale, štore, različne špranje, skrivne kotičke, skratka raznovrstnost narave, ki se kaže na nešteto načinov. Preprosto srečni so, ko se lahko zunaj igrajo z naravnimi materiali. /…/ Otroci nam kažejo, da nismo samo del narave, temveč smo narava!

Zatorej pojdimo ven, na svež zrak. Naredimo premik iz učilnic, iz šolskih stavb na ulico. To je vzgoja, za katero ne potrebujemo ogromno materialnih stvari, didaktičnih pripomočkov, pač pa vlagamo napore v izkušnje in doživljanja. Narava je živa, razgibana, barvita, nenehno se spreminjajoča in prav taki so naši otroci.

Vse, kar učitelji potrebujemo, je zaupati in verjeti, da smo strokovno usposobljeni in dovolj spretni za izvajanje pouka na prostem. Verjeti moramo, da je tako poučevanje dobro za otroke in da prinaša številne koristi ne samo na področju učenja, temveč tudi za zdravje, socialni razvoj, dobro počutje posameznika, razreda in celotne skupnosti. /…/

Povezano s čutili

Na Osnovni šoli Valentina Vodnika v Ljubljani že četrto leto akcijsko raziskujemo in razvijamo aktivnosti učenja in poučevanja SOS (School Outside). Projekt smo poimenovali Pouk zunaj učilnice. Smo ena redkih šol v Sloveniji, morda celo edina, ki ima postavljeno vertikalo od 1. do 9. razreda in aktivnosti SOS izvajamo na razredni in predmetni stopnji.

Ker želimo doseči boljše znanje, učinkovitejše in trajnejše rezultate poučevanja in učenja, to, da se učenci med poukom bolje počutijo in poglabljajo odnose med seboj in učitelji ter nenazadnje da se več gibajo in bolj povežejo z naravo, smo pouk zunaj učilnice podprli z dejavnimi metodami (raziskovalna metoda, metoda dela z modeli, doživljajska metoda, učenje z igro in simulacijo, raba angleščine pri nejezikovnih predmetih, učenje ob orientaciji, raba mobilne tehnologije) in medpredmetnim povezovanjem. /…/ Raziskovanje smo razširili tudi na družboslovne vsebine, pri katerih otroci uporabljajo vse možne vire (gozd, park, bajer, tržnica, drevesa, rastline, živali, ljudje, cesta, promet, učbenik, svetovni splet ...) in sredstva (merilne naprave, laboratorijsko opremo, naravne materiale, telefone – kot štoparico, fotoaparat, diktafon, snemalec zvoka …). Spoznavni procesi so močno povezani s čutili, čim več jih je v procesu učenja, tem globlje in trajnejše je znanje. Naše aktivnosti so polne različnega zaznavanja.

Želimo si

/…/ Opolnomočiti učitelje razvojnega tima SOS v smeri rabe aktivnih metod. Večje vključevanje učencev v načrtovanje, izpeljavo in evalvacijo aktivnosti SOS. Brisati meje med razredi ter aktivnosti SOS izvajati tako, da se oddelki, vključeni v projekt, povežemo. Na predmetni stopnji dati večji poudarek na povezavi naravoslovja z jezikom in umetnostjo. Želimo si postati vzorčna šola za aktivnosti SOS v Sloveniji in ob pomoči fakultet, Zavoda RS za šolstvo, Inštituta za gozdno pedagogiko projektne rezultate širiti v domovini in na mednarodni ravni.

TINA KARNIČAR, učiteljica razrednega pouka

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 16, stran 10, ki so izšli 13. oktobra 2017. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?