Vsebina časnika Šolski razgledi številka 5/2017
Predana je bila delu v šoli, predana družini, skušala je doseči sanje; veliko ji je uspelo, marsikaj je dosegla, marsikoga navdihnila. Ko jo je gnala notranja moč in je bilo vse pretesno, premalo, je čutenje pretopila v glasbo ali ga izlila na platno, papir, blago …
Včasih ji ni uspelo v vsem, ne tako in toliko, kot bi sama želela. Včasih okoliščine pač niso bile prave ali pa se ji ni izšlo s časom, kdaj pa kdaj tudi luna ni bila naklonjena in so zvezde preveč žarele ali pa prav teh ni bilo ne videti ne čutiti. Tedaj je bilo tesno, boleče, hladno, samotno. Tudi teh občutij se je otresla z ustvarjanjem.
Lučka Selan, profesorica likovne pedagogike in angleščine, že dolgo drugje, a še zmeraj tako zelo med nami. Njene ilustracije, prelepe mile vile, smo predstavili že pred časom (ŠR št. 19, 4. 12. 2009), ko so svojci po njeni smrti izdali knjigo V svetu vil z njenim besedilom v slovenščini in angleščini ter njenimi ilustracijami, predstavili smo tudi njene barvite mandale (ŠR št. 15, 3. 10. 2014).
Zdaj, ko vstopamo v mesec, v katerem še posebej častimo ženske, se je spet spominjamo še bolj kot po navadi; ob njej tudi mnogih drugih, bolj in manj poznanih, ki so pustile globoke sledi v naših življenjih in brez katerih nas ne bi bilo. In ker ta danes tako hitro spolzi v včeraj, je toliko pomembneje, da se zdaj spomnimo žensk, ki so z nami in močno sooblikujejo naš vsakdan, nas podpirajo in pogosto tiho usmerjajo tja, kamor je prav, da gremo. Prav njim, prav vam, poklanjamo pisano cvetje, ki ga je že davno upodobila Lučka Selan. Še zmeraj cvete, navdihuje in obdaja z optimizmom.
Svoja, svojska, notranje svobodna
Uvodnik
Ko sem po rokopisnih kotičkih v Ljubljani in Berlinu brskala po Almini bogati literarni zapuščini, sem začutila še njeno neverjetno samodisciplino in železno voljo, s katero je v vseh obdobjih svojega življenja sledila svojemu pisateljskemu poslanstvu. Tudi takrat, ko je zaradi nasilnih ideologij, nacizma in komunizma, pisala le še za svoj predal. Bila je preprosto svoja, svojska, notranje svobodna. Nikoli se ni odpovedala razmišljanju z lastno glavo in čutenju z lastnim srcem. Piše Jerneja Jezernik.
»Klik za več!«
(Ne)razumljiva privlačnost nekaterih študijev
Iztekel se je prvi rok študijskih prijav
V tem predosmomarčevskem obdobju – ta dan bi nas moral opozarjati predvsem na neuresničeno enakost spolov – sem si zaželela zapisati, da se kljub nekaterim prizadevanjem (teh pa, resnici na ljubo, nikoli ni bilo posebno veliko) še vedno nismo oddaljili od stanja, ko v vrtcih in v nižjih razredih osemletk premočno prevladujejo vzgojiteljice in učiteljice. Gotovo bi bilo za vse bolje, če bi v te poklice zvabili več moških, ki pa bi jim bilo treba najprej zbiti predsodke o tem, da to delo ni primerno zanje. Kdo in kako bi se tega lahko lotil? Komentira Jasna Kontler Salamon.
»Klik za več!«
Zmotna prepričanja vodijo k negativnim stališčem
Slovenska inkluzivna vzgoja in izobraževanje
Veliko negativnih stališč do inkluzivne vzgoje in izobraževanja je prisotnih zaradi zmotnega prepričanja, da bodo v inkluzivno šolo vključeni vsi učenci s posebnimi potrebami, tudi tisti z najizrazitejšimi posebnimi potrebami. Slovenski zagovorniki inkluzije poudarjamo, da je za otroke s posebnimi potrebami treba organizirati kontinuum možnosti, ki vključuje izvajanje različnih programov v rednih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in za učence z izrazitimi posebnimi potrebami tudi šolanje v specialnih ustanovah. Pišeta dr. Marija Kavkler in dr. Simona Tancig.
»Klik za več!«
Ljubezenska razmerja na univerzah
Naš komentar
V zadnjem času so ljubezenska razmerja med profesorji in študenti na ameriških univerzah predmet ne samo javnih polemik, temveč tudi teoretskih razprav, ki ta pojav večinoma obravnavajo z vidika etike in prava. Razlog so predvsem ukrepi, ki so jih univerze začele sprejemati že pred dvema desetletjema, pred kratkim pa so jih sprejele še nekatere najuglednejše univerze, kot so Harvard, Yale in Stanford. Gre za prepoved kakršnih koli romantičnih in seksualnih razmerij med študentkami in njihovimi profesorji ali med profesoricami in njihovimi študenti. Enako seveda velja za tovrstna homoseksualna razmerja.
Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Spol, resnica in oblast
Rutarjeva lekcija
Lahko se je javno hvaliti s točkami, ki jih dosežejo drugi, denimo mladi na mednarodnih tekmovanjih, in samozavestno zatrjevati, kako dober šolski sistem imamo in kako dobro so jih njihovi učitelji pripravili na tekmo za točke. Povsem nekaj drugega pa je artikulirano in natančno odgovoriti na nekaj vprašanj, ki so aktualna, pereča in strukturno nujna, kajti v slovenskih vrtcih in šolah se mladi dolga leta srečujejo v glavnem z ženskami in redko z moškimi, ker je vzgojiteljev in učiteljev zelo malo v primerjavi z vzgojiteljicami in učiteljicami, znanstvene raziskave pa obenem nesporno dokazujejo, da so v slovenskih družinah očetje pogosto odsotni celo tedaj, ko so sicer fizično navzoči, kar pomeni, da bremena vzgajanja v večji meri prenašajo matere. Piše dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
(Ne)uspeh
Uglašeno
Odslej ne bodo več dan in noč živeli skupaj. A še zmeraj ostajajo mati, oče in sin.
Presenetilo me je le, ko je dejala, da ji je bilo nekaj najtežjega povedati o ločitvi svojemu bratu. Pa je pojasnila, da jo je zmeraj občudoval kot starejšo, kot vzornico, ki ji vse uspe, kar si zada. V njegovih očeh je bila pač nezmotljiva, popolna. Zdaj pa ločitev … Priznati si ta neuspeh je zanjo težji del vsega. Piše Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Naloga učiteljev ni podajanje podatkov, informacij in dejstev, temveč je opremljanje otrok z dobrimi načini učenja, kar je nekaj drugega; to pa pomeni, da se jih mora učitelj najprej sam naučiti in jih nato uporabljati. Narava učenja in naravno učenje. ***Videla sem svet in življenje. Vabljeni na knjižni sprehod med umetninami velike ženske, naše znamenite Ivane Kobilce!*** Prav gotovo se bodo še vedno tiskale knjige, a ne v takšnem obsegu kot zdaj; leposlovje se bo s knjižnih polic počasi preselilo na elektronske medije. Pot knjige – od tablice do tablice.***Vsak ga pozna, včasih je utemeljen, včasih ne, skoraj zmeraj pa nas omejuje. Ko nas vodi strah. ***Ali je sploh mogoče, da trenutek doživimo v popolnosti z vsemi čuti, ne da bi se ukvarjali s fotografiranjem in snemanjem dogodka? Virtualni prijatelji.In socialna omrežja. *** Podjetništvo na šoli – kaj pa je to? Podjetništvo zahteva veliko ustvarjalnosti in inovativnosti, torej moramo večkrat prepustiti pobudo svojim učencem in dijakom ter jim dovoliti, da sami soustvarjajo pouk ter zanj tudi prevzamejo odgovornost – tako za uspeh kot tudi za neuspeh.
Po napovedih bodo v prihodnjem šolskem letu prvič izpeljali nacionalno preverjanje znanja (NPZ) iz matematike in učnega jezika slovenskih tretješolcev. Zanima nas vaše mnenje o tem. V tokratnem listu iz dnevnika je beseda o obisku v predsedniški palači.Predstavljamo vam zeliščarico Kunigundo in rastline iz davnine, se potepamo po Egiptu, po Nubiji, to je med Nilom in puščavo, po art noveaujevski navdih pa se odpravimo v Rigo. Družimo se z najmlajšimi in berete lahko, kako so prodajali za gumbe … Na spletu smo »uredniki« sami – o tem pišemo v naši rubriki Kaj bi mi brez spleta. Strokovnjakinja Tereza Žerdin ob vašem vprašanju razmišlja o tem, kdaj ostati doma, torej kje je tista meja, ko zaradi počutja otroku ni treba oz. ne sme v šolo. Za vas objavljamo še druge stalne rubrike in še veliko zanimivosti.
Več avtonomije šolam pri dinamiki obnove učbeniških skladov. Promocija poklicnega izobraževanja. Objavljen javni razpis nagrad RS na področju šolstva. – To so teme tokratne rubrike MIZŠ.
Iz NLB pa tokrat o finančni pismenosti – mentorji iz NLB namreč širijo finančno znanje, znanje za življenje.
