Vsebina časnika Šolski razgledi številka 3/2017
Le koliko rok je iz tisoče in tisoče koščkov ustvarilo to sijočo podobo? Ta je le ena od mnogih s »šentviške stene« – podajte se proti Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvid pri Stični in zaživela bo pred vami. »Likovno nas nagovarja k širjenju znanja o mozaikih nekoč in danes,« je med drugim zapisala Jelka Rojec, tamkajšnja likovna pedagoginja, sicer pa idejna in organizacijska vodja izdelave te svojevrstne umetnine, teh posebnih mozaikov, ki so povezali šolo z lokalno skupnostjo, ljudi različnih starosti, poklicev in stanov, predvsem pa oživili pusti zid in ga spremenili v umetnino.
Sprehodite se med mozaiki – vsi so na temo Življenje našega drevesa –, sprehodite se ob slovenskem kulturnem prazniku ali pa kateri koli drug dan, prepustite se, da bodo drevesa zaživela pred vami, tista z bogatimi krošnjami in druga z golimi vejami; morda bodo drevesa pritegnila tudi vas, da si boste zaželeli splezati nanje, v objem prijateljstva, rešiti morda zmaja, ki se je zapletel med veje, ali pa se preprosto povzpeti – k soncu!
Kaj imata gospod Sfiligoj in Pikica skupnega s kulturo?
Uvodnik ali učni primer kulture pogovarjanja
Znan ameriški psiholog in psihoterapevt Carl R. Rogers v knjigi Razvoj osebnosti, ki je izšla v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, govori, katere so tiste človekove lastnosti, tista človekova naravnanost, ki je potrebna za konstruktivni pogovor, za tak pogovor, iz katerega ne pride nihče polomljen in v katerem se najde rešitev, s katero lahko živita obe strani. Govori o kongruentnosti, po naše bi rekli skladnost: to je lastnost, da poslušaš, govoriš in se odzivaš v skladu s samim seboj, da ne igraš, da se ne bojiš, kaj si bodo drugi mislili, kaj bodo rekli, preprosto si skladen s seboj. Govori o akceptanci, temu rečemo sprejemanje. To je lastnost, da sprejmeš nekaj, čeprav se s tem ne strinjaš in ti mogoče sploh ni všeč. Tretje, o čemer govori v zvezi s konstruktivnim pogovorom, je empatija, po naše sočutje. To je lastnost, da nekaj sprejmeš, čutiš, ne da bi sodil in ne da bi obsodil. Piše Peter Svetina.
»Klik za več!«
Saga o dobrih namenih
Naš komentar
Čedalje bolj sem prepričan, da vsaj eksterni del mature opravlja osnovno nalogo zagotavljanja standardov v gimnazijah. Primerjalne študije znanja naših dijakov to več kot dokazujejo. Da pri tem ravno ne uživajo, je problem; a to ima verjetno širšo družbeno naravo. Zagotovo pa je povezan tudi s padcem zaupanja v državne podsisteme nasploh. Zato tudi cvetijo instant rešitve tistih, ki bi radi šolo brez stresa, ocen in verjetno tudi učiteljev v klasičnem smislu.
V šoli »na izvoli« in »na takoj« me zagotovo ne bo. O tem je prepričan Marko Špolad.
»Klik za več!«
Možgani kot stroj
Kognitivna znanost v šoli
Naši možgani zaznavajo svet tako, da sklepajo o njem na podlagi vednosti ali znanja, ki ga imajo na voljo. Ni res, da ga preprosto zrcalijo. A kljub zapisanemu so dolgo veljali za pasivni organ, ki zgolj sprejema dražljaje iz notranjega in zunanjega okolja, omogoča zaznavanje in razumevanje sveta, procesiranje informacij, čustva, domišljijo in vse drugo. Danes vemo, da možgani delujejo precej drugače. Za šolnike je pomembno zlasti spoznanje, da niso skladišče informacij, podatkov in znanja. Možgani so namreč … Več v besedilu Dušana Rutarja.
»Klik za več!«
Pesem, ki jo vidimo
Ex tempore v skupnosti
Mag. Marjan Prevodnik, akademski slikar in grafik, je pedagoški svetovalec za likovno vzgojo in umetnost v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Nad projektom, ki ga danes predstavljamo tudi vam, je navdušen. Gre za »šentviško steno«, za projekt Osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, poimenovan Življenje našega drevesa. Zelo je bil počaščen, ko ga je strokovna kolegica Jelka Rojec, likovna pedagoginja s te šole, ki je tudi uredila monografijo Življenje našega drevesa, povabila k sodelovanju in strokovnem razmisleku ob ustvarjanju mozaika. Objavljamo torej del njegovega razmislek ob nenavadni galerijski betonski steni; gre za preplet različnih učnih situacij in dejavnosti, preplet različnih vidikov vsebine, nenavadno domiselne organizacije in likovnega področja, pa tudi preplet obveznih in prostovoljnih vsebin ter različno aktivnih vlog učencev in odraslih.
»Klik za več!«
Veliki brat na otroških zapestjih
Kaj bi mi brez spleta
V šoli imata dva učenca v 3. razredu pametno uro, ki staršem omogoča nadzor nad gibanjem otroka in možnost snemanja otrokove okolice, torej možnost snemanja dogajanja pri pouku. Če otrok uro sname z zapestja, starši prek aplikacije dobijo o tem obvestilo. Ura tudi zapisuje vse podatke o gibanju otroka na strežnik, za katerega pa niti ne vem, kje se nahaja. Zanima me, kaj mislite o tem. Ali menite, da naj bi bile na šolah take naprave sploh dovoljene?
Odgovarja Maja Vreča.
»Klik za več!«
Kako se v mali glavi skuha jezikovna juha
Večjezičnost
Večjezičnost je situacija, s katero se spopadamo praktično vsi starši otrok, ki živimo v tujini. Večina mednarodnih otrok v Haagu, kjer živimo, je dnevno namreč izpostavljena trem do štirim jezikom. Med njimi tudi naš petletnik. Naj opišem, kako je danes zjutraj potekala najina jezikovna pot v vrtec. Svojo izkušnjo deli z nami Neja Morato Štucin.
»Klik za več!«
Do solz
Uglašeno
Mladi ribici plavata in v nekem trenutku srečata staro ribo, ki plava v nasprotno smer, jima pokima v pozdrav in reče: »Zdravo, mladina. Kakšna je voda?«
Mladi ribici še nekaj časa plavata, potem pa prva pogleda drugo in reče: »Hudirja, kaj pa je voda?«
S to kratko zgodbico je pisatelj David Foster Wallace (1962–2008) nekoč nagovoril svoje študente. Nanjo sem naletela v knjigi Koristnost nekoristnega, napisal jo je Nuccio Ordine, v prevodu Irene Trenc – Frelih pa leta 2015 izdala Cankarjeva založba.
Ob zgodbici se nasmehnem. Piše Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Uglašeno
Le zakaj potrebujemo dan varne rabe interneta? Da se zavemo, da večino naših težav zakrivi naša slaba »pismenost«. Ozaveščeni nad pasti. ***Tudi vas zanima, kako trajno bo spodbujanje vpisa v deficitarne poklice? Mojstri in šušmarji, takšni in drugačni.*** Aplikacija kamišibaj gledališča. Pripovedovanje zgodb ob slikah na malem namiznem odru; uvajanje v učno okolje. *** Neprecenljivo druženje z Berto Golob. Nagovarja me človek, nagovarja me narava. *** Od ledu do brezpilotnih letalnikov. K temu, kako se bo ta s sodobno tehniko prepleten šport prijel v Sloveniji, bi lahko veliko pripomogle šole.
In kaj je tema že 38. Rutarjeve lekcije? Subjektivacija in inkluzija. V tokratni minianketi nas zanima, kako se šole pripravljajo na letošnje informativne dneve, pišemo o mostovih med svetovi in o zgodovini, ki nas uči, a nas ničesar ne nauči. V listu iz dnevnika je beseda o naravi, predstavljamo pa vam tudi spet novo eko družabno igro. Ob naštetem smo pripravili še veliko drugega zanimivega, tudi na čečkalčke nismo pozabili …
Rubrika MIZŠ tokrat poroča, o čem so razpravljali v januarski spletni klepetalnici z ministrico, objavljamo pa tudi razpisa za prosto delovno mesto.
