Pesem, ki jo vidimo

Ex tempore v skupnosti

Prvi zametki mozaika segajo v obdobje pred našim štetjem, in sicer v čas Mezopotamije, Grčije, Rima , Bizanca. Predhodnike mozaika prepoznamo po oblogah iz prodnikov, ki so jih drobili na manjše koščke. Mozaik je tako najstarejša zidna dekoracija! Človek z neizmernim občudovanjem opazuje dobro ohranjene talne mozaike iz časa rimske umetnosti ali v mozaični tehniki okrašene zidove mavzolejev v Raveni (Italija) ali Carigradu (Turčija), ki imajo morda mehanske poškodbe, a še vedno ohranjajo svojo prvinsko svežino v barvnosti … Nedvomno lahko še danes rečemo, da je to ena najstarejših likovnih tehnik. In tudi najobstojnejših! Še več, Domenico Ghirlandaio je mozaik označil kot »pittura per l'eternita« (slikarstvo za večnost). Izvira iz antičnih časov in se je razvijal nekje do 13. ali 14. stoletja, ko ga je začelo nadomeščati stensko slikarstvo v tehniki freske. To je bilo v izvedbi in materialih cenejše ter mnogo primernejše za upodabljanje realistično zasnovanih motivov, idealov tiste dobe. Vztrajni poskusi, da bi z mozaikom nekako dosegli učinke čopiča, so dosegli vrh nekje med 14. in 15. stoletjem, ko so se s tehniko začeli ukvarjati rokodelci in ne (nujno) umetniki. To je tudi začetek postopnega zatona, životarjenja in delnega mrka ozaične umetnosti, ki pa v resnici nikoli ni zares poniknila.

Renesansa po drugi svetovni vojni

Sredi 20. stoletja so potrebe po oblikovanju in dekoriranju v posvetni in sakralni arhitekturi (zunanji in notranji) privedle do renesanse mozaika. Po 2. svetovni vojni so zahteve časa, hrepenečega po miru, razvoju, sožitju in ustvarjanju, za svoje vizije, namene ter cilje potrebovale trajno obstoječe medije. Tako so ponovno odkrili mozaik, slikarsko tehniko, ki se na prostem dobro upira vplivom različnih vremenskih pojavov.

Tehnično in tehnološko gledano je mozaik iz malih raznobarvnih kamenčkov ali steklenih koščkov sestavljen ornamentalni ali figuralni okras. Dandanes se ga lahko zasnuje tudi kot abstraktno igro oblik, barv in tekstur v obliki opredmetenja na stenah ali tleh. Z njim se krasi predmete, umetniki ga vključujejo v razne notranje in zunanje prostorske postavitve (kot t. i. umetniške instalacije). /…/

Bistvo mozaika ni podajanje svetlobnih efektov kot pri slikarstvu. Slikarji poskušajo posnemati učinek svetlobe tako, da spreminjajo tone in barvne lastnosti (barvnost, svetlost, nasičenost) – se pravi svetlobo in senco. S tem odkrivajo predmete in jim dajejo videz tridimenzionalnosti, plastičnosti. /…/

Prvovrstno presenečenje

Likovnopedagoške dejavnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih vseh vrst v Sloveniji spremljam že vrsto let. V tem času sem videl mnogo izvirnih strokovnih, pedagoško-didaktičnih ali tehničnoizvedbenih rešitev, nešteto likovnih doživetij otrok, učencev in dijakov, pisano paleto pestrih idej naših vzgojiteljev likovnih dejavnosti v vrtcih in učiteljev likovnoumetnostnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah.

A življenje te vedno znova preseneti in tako je bilo zame prvovrstno presenečenje povabilo k ogledu tega, za šolo in kraj res epohalnega dogodka in podviga; k poznavanju geneze oziroma nastanka te nenavadne krajevne galerije na prostem. Šele po osnovnih informacijah strokovne kolegice Jelke Rojec, likovne pedagoginje s šentviške šole, in cenjenega vodstva šole sem postopno doumel razsežnosti tega projekta v vsej njegovi mogočnosti in pedagoški pomembnosti – ne samo za likovno pedagoško stroko! Postopno se mi je odstranjevala koprena z oči mojega nepoznavanja projekta. In imel sem kaj videti! 33 mozaikov, približno 650 soavtorjev, nevidno energijo, motivacijo in prijateljstvo, ki je bilo med ustvarjanjem v zraku. Morda jih bo nekoč vse to uspelo osvetliti tudi z reflektorji!

Široko in globoko poslanstvo likovnoumetnostne vzgoje

Ob ogledu te likovne ustvarjalne tvornosti mladih in odraslih se opazovalcu nehote postavljajo vprašanja: Kaj nas raznolike vsebine likovnoumetnostne vzgoje lahko naučijo? Kaj nam nudijo za življenje takšnega, česar morda matematika, materinščina ali tuji jeziki ne zmorejo? Kaj nam sporočajo? Likovnoumetnostna vzgoja uči otroke, mladino in odrasle presojanja, spoznanj, da ima reševanje likovnih, tehnoloških, organizacijskih in problemov lokalne skupnosti veliko izhodov in rešitev, da je na eno vprašanje možnih veliko odgovorov, da obstaja nepregledna množica načinov, kako gledati, videti, razumeti in interpretirati notranji in zunanji svet. /…/

Likovnoumetnostna vzgoja nas opominja, da niti besede, izražene pisno ali ustno, niti številke ne morejo izraziti vsega, kar vemo, (ob)čutimo, razumemo … /…/ Uči nas, da se v procesih načrtnega opazovanja umetnin razvijajo raznolike oblike mišljenja, vrednotenja … Likovna umetnost omogoča pridobivati znanje, izkušnje, vrednote, sposobnosti in spretnosti, ki so neprimerljive z neumetnostnimi, vsekakor pa so v sožitju z njimi – kot je to življenju.

Nabito z energijo

Ta likovna dela učencev in odraslih v slikarski obstojni in trajni tehniki mozaika so dokaz kakovostnega in predanega strokovnega dela na šoli, v tem primeru likovnopedagoškega, dobrih delovnih razmer, za katere skrbita vodstvo šole in občina, ter plodnega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Likovnoumetnostno kakor tudi glasbeno, literarno, plesno in gledališko izražanje so vsebina, vrednota, filozofija, motor in življenje vsake šolske skupnosti v Sloveniji. So energija, ki ima moč povezovanja, motiviranja, vključevanja, prijateljevanja … Naj traja.

MARJAN PREVODNIK