Vsebina časnika Šolski razgledi številka 19/2016
Potep po gozdu je očarljiv v vseh letnih časih. Tako blagodejno je postopati v miru in tišini narave, zaznavati tisti rezek in obenem blag vonj po zemlji, listju, gobah, opazovati igro svetlobe, ki preseva skozi drevesne krošnje in ponekod nežno poljublja tla, poslušati ščebet ptic in drugih gozdnih prebivalcev, občudovati drevesa, drevesno lubje, liste, lišaje, gobe, mah …
Rasta Fašmon (po diplomi iz slikarstva pri prof. Ludviku Pandurju na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je že pred več kot dvajsetimi leti zaposlila v Dijaškem domu Lizike Jančar v tem istem mestu ob Dravi) vse to zelo zelo dobro občuti. V naravo je zaljubljena in še v marsikaj in marsikoga. Če bi ne bila, ne bi mogla uzreti vse lepote, ki jo tenkočutno ujame v svoj fotografski objektiv. Njene fotografije drhtečih in dehtečih cvetov smo že večkrat objavili (nekaj jih še hranimo za objavo, tako kot tudi prečudovite posnetke metuljev, ki jih je nedavno razstavljala v Mariboru v galeriji RRRudolf), tokrat pa deli z nami motive iz gozda in spoznavamo jo tudi kot strastno gobarko. Če bi spregovorili še o njenem kuharskem veselju – gobe jo namreč kar kličejo k izvirnim podvigom (koruzne palačinke s praženimi gobami, porom in semeni bučnic, solata iz uhatega drhtaveža, hrustljava zapečena polenta z gobami in svežimi smokvami …), bi bilo preveč za naenkrat.
Vabljeni na časopisni sprehod po gozdu. Če vam bo všeč, pa le zavijte v bližnji gozd, očarljiv tudi v pozni jeseni, ko ima že skoraj zimsko podobo.
Lepote slovenskega jezika
Uvodnik
Slovenščina je izredno lep jezik. Ko berem poezijo slovenskih velikanov, se ne morem načuditi lepoti skladnje in estetike slovenskega jezika, ki jo umetniki stkejo v stalne pesniške oblike in jo začinijo s ščepcem sinestezije. Takrat se Gradnikovi oddaljeni vodnjaki v globinah pretakajo eden v drugega in Prešernova smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Potem pa me iz branja zdrami sporočilo sodelavke: »Ej, tnx k si šerala pripravo za ju3.« Piše Tina Pajnik.
»Klik za več!«
Preprečimo škartiranje slovenske mladine
Javni poziv
Zaradi nekaterih neurejenih sistemskih rešitev v slovenskem izobraževanju vsako leto škartiramo vsaj sedem tisoč mladih ali tretjino generacije, poleg tega ima neustrezno izobraževanje vsaj še 30.000 mladih. To povzroča veliko izobraževalno, družbeno in gospodarsko škodo ter posledično stagnacijo ali celo nazadovanje slovenske družbe. Z nekaj dobre volje, predvsem pa z veliko človeškega razumevanja in spoštovanja mladih ter brez dodatnega denarja, je mogoče glavne težave odpraviti do razpisa v šolskem letu 2017/2018. Tako dr. Srečo Zakrajšek v javnem pozivu vsem odgovornim, da takoj začnejo urejati razmere in se ne izgovarjajo na različne administrativne in zakonske omejitve.
»Klik za več!«
Inkluzija naša vsakdanja
Naš čas
Ko sem še študirala (in tudi danes je večinoma tako), sem se učila o idealnih razmerah v razredu, kjer so učenci disciplinirani in motivirani za učenje, dvigujejo roko in sodelujejo. Zdaj pa je poučevanje predvsem ubadanje z neprimernim vedenjem ter paleto posebnih potreb, za katero so predpisane takšne in drugačne prilagoditve. In tako kot so včasih pred prihodom kakšnega imenitnega politika z ulic odstranili vse pijančke in nejevoljneže, tudi dandanes iz razredov za tisti čas, ko imajo nastope študenti in študentke, »odstranijo« moteče učence. Kdaj so se posebne potrebe prikradle v običajne šolske razrede? Teorija inkluzije je sicer veličastna, a vprašanje je, ali deluje tudi v praksi. Piše Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Odgovorno in svobodno
Logopedagogika
Ko sem razmišljala o poslanstvu svojega poklica učiteljice, se mi je postavilo vprašanje: »Za kaj si bila poklicana?« Dolgo časa sem bila skeptična do svojega poslanstva, saj kot mlada učiteljica nisem imela možnosti pokazati tega, za kar sem bila talentirana. Logoterapija mi je predse postavila logopedagogiko, s katero sem začela najprej odkrivati sebe. Šele takrat sem resnično zaživela svoj talent in skozi njega pomagala tudi drugim. Tako Jasna Colnerič.
»Klik za več!«
S knjižnega sejma
List iz dnevnika
Kako fascinantno je bilo slišati dosežke letošnjega Schwentnerjevega nagrajenca dr. Lojzeta Gostiše; doktoriral je pri 84. letih, izdal faksimilirano izdajo vseh 17 volumnov Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana – kakšen entuziazem, kakšna moč, vztrajnost in notranja motiviranost so potrebni za kaj takega! In če smo na eni strani občudovali dosežke Schwentnerjevega nagrajenca, potem so nas raznežili lastniki najmlajše založbe, udeleženke letošnjega knjižnega sejma, založbe Knjigoraj. Saj lahko uganete, kdo se skriva za njimi? Učenci in učitelji, seveda! Več Alenka Kepic Mohar.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Čas je za vzgojo za skupnost – ne le za medgeneracijsko sožitje, pač pa predvsem za intrageneracijsko. * Zakaj se ne znamo tudi mi tako prepustiti trenutku in kot listje v krošnjah zašumeti, ko prihaja nevihta? Na šoli se dogaja – stres. * … vsaka težava v zdravstvu spravi na noge vso Slovenijo, hkrati pa ta ostaja praktično neodzivna na velike izobraževalne zagate. Vse preteklo ni nujno tudi slabše. *Je potemtakem normalno, da se človek brezpogojno drži norm, ki veljajo v okolju, v katerem živi? Rutarjeva lekcija: Kant v šoli. * Kaj menite o uporabi pametnih telefonov pri pouku? Ali bi jo priporočili ali odsvetovali? Kaj bi mi brez spleta. *Mostovi povezujejo, ne pa razdvajajo, so prepričani izobraževalci odraslih, ki so se nedavno zbrali – le kje – v Mostarju. * Odločitve glede izbire programske opreme v preteklosti, pogoste menjave šolskih knjižničarjev, predvsem v manjših šolah, razdrobljen čas v knjižnici in nenehni pritiski, da se bo že tako skopo odmerjen čas v knjižnici še skrčil, imajo prav gotovo močan vpliv na vpeljevanje sistema COBISS v šolske knjižnice. Še moj zato, tokrat s severovzhoda.
»Govorilne ure so zastarela metoda komunikacije, ki nima nobenega smisla. Komunikacija mora potekati vsak dan, če je treba, pa najmanj enkrat na teden,« smo pred dnevi brali izpod peresa enega od učiteljev; zanima nas, kaj menite vi. V mariborskem vrtcu Ivana Glinška imajo veliko dobrih izkušenj z delom v kombiniranem oddelku, pravijo, da se med najmlajšimi razvijajo še tesnejše prijateljske vezi. Kaj svetuje naša strokovnjakinja učitelju, ki ga moti, da sedmošolke v šolo prihajajo močno naličene, z dolgimi in nalakiranimi nohti in ne želijo opravljati nekaterih dejavnosti, ki jih kot učitelj tehnične vzgoje pripravi? Z nami vabljeni tudi v Estonijo, Italijo in na Nizozemsko.
Objavljamo še javni razpis Zveze slovenskih glasbenih šol za podelitev nagrad in priznanj Frana Gerbiča za leto 2017, razpis za sodelovanje in udeležbo na VI. znanstvenem posvetu Vodenje v vzgoji in izobraževanju Šole za ravnatelje, novosti z MIZŠ, predstavlja se tudi NLB.
