Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2016
V prejšnji številki Šolskih razgledov smo vam že predstavili nekaj izvirnih umetniških del študentov likovne pedagogike s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki so pod mentorstvom doc. mag. Zore Stančič nastala v preteklem študijskem letu pri predmetih Grafika 3 in Grafika 4. Objavili smo predvsem nekaj bolj figuralnih del, za tokratno objavo pa smo prihranili še nekaj tistih, zamišljenih bolj konceptualno, torej z besedili, stavki, besedami. Kakor koli, domiselna so ena in druga, prav vsa so pritegnila našo pozornost in upamo, da tudi vašo.
Naj vam še zaupamo, da nekaj teh objavljenih študentskih del po novem visi tudi na sveže prepleskanih stenah Azilnega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Študentje so se odzvali na pobudo svoje mentorice in predvsem prof. mag. Črtomirja Freliha, predstojnika Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, da bi donirali svoja dela; k sodelovanju jih je namreč povabila dr. Andreja Hočevar, sicer profesorica Oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot prostovoljka precej svojega prostega časa namenja pomoči ljudem, ki so se v begu iz svoje domovine znašli na naših tleh. Sircem, Iračanom, Irancem in drugim skuša olajšati in osmisliti njihov vsakdan, z gesto mladih likovnikov pa tudi olepšati in po težki mučni poti morda v njih obuditi tlečo ustvarjalnost.
Dostopno vsem
Glasbeno šolstvo
Ob častitljivi obletnici – slovenski glasbeni pedagogi praznujemo letos pomemben jubilej, in sicer mineva 200 let od ustanovitve prve javne glasbene šole na Slovenskem – je priložnost za razmislek o tem, kako pomembno je, da kot družba skrbimo za pridobitve naših prednikov in ohranjamo javno šolstvo. To ne glede na socialni status omogoča enako izobrazbo vsem njenim članom. Obenem je tudi čas za razmislek o odnosu do glasbe.
Žal ima vse svojo logiko namembnosti, še posebej v teh odtujenih časih, saj politika marsikdaj razume in enači blaginjo le kot gmotno vprašanje. Politiki, ki jim umetnost in kultura nista vedno vrednoti, si prizadevajo le za cilje racionalnosti in materialnosti, omejujejo ter zanikajo pa vse drugo, največkrat pod parolo, da moramo zmanjšati tam, kjer je še kaj. Piše predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Boris Štih.
»Klik za več!«
Svaril je pred pretečimi nevarnostmi
Razsvetljenska vizija vzgoje Franca Sušnika
Na vprašanje, kaj je poučevanje, ustanovitelj in prvi ravnatelj Gimnazije Ravne na Koroškem odgovarja, da je to zvrst umetnosti, in sicer umetnost oblikovanja značaja. Za učiteljice in učitelje v gimnazijah so te misli gotovo pomembne. Očitno je namreč, da se dijakinje in dijaki po opravljeni gimnaziji odločajo za zelo različne študije in življenjske poti. Dejstvo je tudi, da je priprava za študij (se pravi prenašanje strokovnega znanja različnih predmetnih področij) eno temeljnih poslanstev gimnazije. Toda, kot daje slutiti Sušnikov pojem oblikovanja, je gimnazija hkrati veliko več kot le priprava na bodoče strokovno življenje, je veliko več kot le oglaševanje različnih predmetnih področij. Naloga gimnazije je širša, v funkciji oblikovanja značaja mora prispevati – kot bi dejal Kant – k notranjemu oblikovanju mišljenja državljanov (Bildung). V tem pa je hkrati podan tudi odgovor na vprašanje, kaj je smoter poučevanja: namreč ne le posredovanje vednosti posameznih predmetnih področij, temveč tudi posredovanje ali prelivanje duha, kot se izrazi Sušnik. To pa ne pomeni ničesar drugega kot vzgoje svobodnih duhov. Svobodni pa so prav državljani z izoblikovanim mišljenjem … Piše Andrej Adam.
»Klik za več!«
Zgodovina v e-medijski dobi
Naš komentar
Če naj učiteljice in učitelji zgodovine v osnovni šoli in v srednjih šolah uporabljajo avdio-vizualne pripomočke, je jasno, da so najprej na razpolago televizijski programi domačih televizij (so pretežno v vsaki državi) – ti so kljub ogromni izbiri globalnih televizij najbolj gledani ter posledično kulturno in družbeno najvplivnejši. Po dogovoru med udeleženimi v projektu smo nekaj več pozornosti posvetili prikazovanju druge svetovne vojne, kar je pomembno v aktualni evropski perspektivi. In kako je s tem v Sloveniji? Več v prispevku Darka Štrajna.
»Klik za več!«
Kot metulji v zapredku
Socializacija učencev
Če otrok prejema doma popolnoma drugačne signale o tem, kaj je prav in kaj narobe, kot jih dobi v šoli, je zmeden. Kaj ne bo … Že mediji in vrstniki ga pogosto zmedejo in postavljajo v neugodne okoliščine, ko se mora odločati med prav in narobe, med biti všečen ali zagovarjati vrednote, ki so mu jih privzgojili starši. Ker sekundarna socializacija vključuje družbeno skupino (oddelek, razred, celo šolo učencev), ki je seveda večja od družbene skupine doma, se pojavijo težave. In vse večji problem so razvajeni otroci s starši, ki jim ni čisto jasno, kaj je za otroka dobro in kaj ne, kaj mu bo koristilo in kaj je v njegovo škodo … Izkušnje in pogledi Alenke Brovč, učiteljice slovenščine in etike.
»Klik za več!«
Spraševanje kot potrjevanje življenja
Rutarjeva lekcija
Kdor hoče živeti, potrjuje življenje, in sicer najprej s spraševanjem, s postavljanjem vprašanj.
Samo pomislite, koliko škode naredijo ljudje, ki ne dovolijo otrokom, da bi postavljali vprašanja in mislili, češ da ni dobro preveč misliti.
V resnici ni dobro premalo misliti.
Misliti je v vsakem primeru dobro. Ko učenec postavlja vprašanja, da bi mislil, saj je postavljanje vprašanj logično nadaljevanje potrjevanja življenja, je na dobri poti, da misli. Vprašanja kajpak zastavlja drugemu človeku, denimo učitelju, zato ima ta dolžnost, da afirmira samo spraševanje, pred katerim je gesta, ki pomeni potrjevanje, afirmiranje življenja. Učitelj, ki potrjuje učenčevo željo po spraševanju, potrjuje samo potrjevanje življenja. Gorje pa, če učitelj tega ne naredi, ker se mu ne ljubi ali ker ne zna! Lekcija izpod peresa dr. Dušana Rutarja.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Deklica z negotovo prihodnostjo je postala ena najbolj priznanih koreografinj našega časa in oseba, ki je s svojim delom razveselila na milijone ljudi in pri tem zaslužila celo premoženje; nekdo jo je znal pravilno usmeriti in ji ni predpisal zdravil, da bi se malce umirila. V elementu. * Verjamem. V enotnosti je moč. Pa naj gre za dom, za razred, za slovenske učitelje, ravnatelje ... O tem tokrat v rubriki Uglašeno. *Prehod na COBISS. Zato.
Predvidevam, da se prednosti prehoda niti knjižničarji dobro ne zavedajo, saj sem prepričana, da se sicer nekateri ne bi tako glasno oglašali in nasprotovali.*V bistvu je vseeno, / kaj hočeš zasaditi: / kol z dvojezičnim napisom / ali drevo. // Samo v semenu je velika razlika: / eno zraste iz tal, / drugo mora vzkliti v ljudeh. Kako so se verzi koroškega pesnika Andreja Kokota znašli v tokratnem listu iz dnevnika? * Za lahko branje. Potrebe po lahko berljivih in razumljivih besedilih so mnogo širše kot po navadi mislimo.
Naša stalna kolumnistka v svojem prispevku Najteže je premagati predsodke meni, da to, da sin nove prve dame Bele hiše zna slovensko, veliko pomeni. V tokratni minianketi nas zanimajo projekti, s katerimi se učitelji čedalje bolj množično ukvarjajo – zvedeli smo za nekaj prav izvirnih! Spoznavamo nove knjige, pa ne le v rubrikah Pravkar izšlo in Mimogrede. Potepamo se po Franciji in tudi tokrat v Estoniji. Veliko svežine prinaša tudi prilogaOdzivanja – (O zgodnji obravnavi čustvenih in vedenjskih težav/motenj, tekmovanju Koprčanov, floti miru in tolerance, geografski in zgodovinski ekskurziji, našem junaku Rudolfu Maistru)
To je le del vsebine novih Šolskih razgledov.
Mladinski center Dravinjske doline je zato, da bi mlade seznanil z realističnimi informacijami o različnih kulturah, leta 2009 razvil projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (MAMD); drobec njihovega dela spoznajte v prispevku Sprejmimo različnost.
MIZŠ tokrat o kakovosti šolstva, drugem tujem jeziku v osnovni šoli ter mednarodni konferenci o dobrih praksah v izobraževanju beguncev in migrantov.
Predstavlja se tudi NLB.
