Dostopno vsem

Glasbeno šolstvo

Ob častitljivi obletnici – mineva 200 let od ustanovitve prve javne glasbene šole na Slovenskem – je priložnost za razmislek o tem, kako pomembno je, da kot družba skrbimo za pridobitve naših prednikov in ohranjamo javno šolstvo. To ne glede na socialni status omogoča enako izobrazbo vsem njenim članom. /…/

Žal ima vse svojo logiko namembnosti, še posebej v teh odtujenih časih, saj politika marsikdaj razume in enači blaginjo le kot gmotno vprašanje. Politiki, ki jim umetnost in kultura nista vedno vrednoti, si prizadevajo le za cilje racionalnosti in materialnosti, omejujejo ter zanikajo pa vse drugo, največkrat pod parolo, da moramo zmanjšati tam, kjer je še kaj. Vendar t. i. racionalnost dandanes velikokrat ne pozna morale in ji je vseeno, komu jemlje in kje. Prav zato je naša obveznost, da razširimo vedenje o pomembnosti našega dela – nekoč v zgodovini in danes, tako za ožjo skupnost kot za širšo.

Zvrstilo se je že precej dogodkov ob jubileju in se jih tudi še bo, vsi pa na različne načine povezujejo in kažejo na to, da je Slovencem glasba blizu, saj je že od nekdaj bila sredstvo za ohranjanje nacionalne identitete. Zato nam je v posebno čast, da je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Zvezo slovenskih glasbenih šol pred dnevi odlikoval s srebrnim redom za zasluge.

/…/

Glasbeno šolstvo ima na Slovenskem dolgo in zelo zanimivo zgodovino. Ustanovitev prve javne glasbene šole leta 1816 predstavlja zelo pomemben mejnik. Pomeni začetek naglega razvoja glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki sta pripomogli k emancipaciji slovenskega naroda in nastanku lastne države. Z vzgojo vrhunskih glasbenih umetnikov smo se lahko Slovenci postavili ob bok t. i. velikim kulturnim narodom.

Javno glasbeno šolstvo je v 200 letih doživljalo vzpone in padce. Leta 1875 je bila javna glasbena šola pridružena glasbeni šoli Filharmonične družbe, vendar je zaradi njenega očitnega podpiranja nemške kulture Glasbena matica leta 1882 ustanovila svojo glasbeno šolo – njen poglavitni namen je bil spodbujati slovensko glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost, v njej pa je pouk potekal v slovenskem jeziku. Po letu 1945 so bile vse glasbene šole podržavljene, z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1991 pa je bilo glasbenim šolam zagotovljeno enotno financiranje, prav tako so bile omogočene posebne oblike dela z nadarjenimi.

V Sloveniji deluje kar 69 glasbenih šol, med njimi 54 javnih in 15 zasebnih, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Vanje je vpisanih skoraj 26.000 otrok. Učenci slovenskih glasbenih šol dosegajo odlične uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih in po končanem šolanju zasedajo mesta v najboljših svetovnih orkestrih. V duhu začetkov so glasbene šole dostopne otrokom vseh družbenih slojev, ki izkažejo dovolj glasbenih sposobnosti. Ker je znano, da glasba zelo dobro vpliva na celostni razvoj mladega človeka, razvija tako racionalno kot čustveno plat in vzgaja senzibilne posameznike, je dostopnost še posebej pomembna.

BORIS ŠTIH,
predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol