Vsebina časnika Šolski razgledi številka 6/2016

Ni kaj dosti dvoma, da je mir nekako povezan z lepoto, predvsem z glasbo, ki je morda najbolj neposredna in vibrirajoča oblika lepote. Violončelist Vedran Smailovič je med vojno leta 1992 igral na ulici v Sarajevu. Operno hišo so pravkar porušili in nekatere njegove prijatelje je ubila bomba, ko so v vrsti čakali na kruh. Novinarju CNN-a, ki ga je spraševal, ali ni morda nor, da igra violončelo, medtem ko okoli njega padajo bombe, je odgovoril: »Sprašuješ me, ali sem nor, da igram violončelo. Zakaj ne vprašaš, ali so nori tisti, ki bombardirajo Sarajevo?«

Odlomek je iz prelepe knjige Lepota in duša, ki jo je napisal Piero Ferrucci in že pred leti v prevodu Marte Kralj izdal Zavod CDK. O tem, kako doživetje lepega spreminja naše življenje, govori knjiga. Ob njej razmišljamo, kako čim večkrat občutiti in doživljati lepoto. Vsak dan, v vsakem trenutku, v vsakršnih okoliščinah nas namreč obdaja. Rasta Fašmon, vzgojiteljica v dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru, ki je na tamkajšnji Pedagoški fakulteti na Oddelku za likovno pedagogiko pri prof. Ludviku Pandurju diplomirala iz slikarstva, to zelo dobro ve. Obožuje lepoto in ve, kako zelo zdravilna je. S pomladjo smo tenkočutno fotografinjo in podobe lepote znova povabili na strani Šolskih razgledov. Tako častimo lepoto preprostosti. Skrivnostno moč ima.

Čas je

Uvodnik

Danes razumemo migracije kot val priseljencev in beguncev iz afriških, azijskih in bližnjevzhodnih držav, ki prihajajo k nam. Evropske družbe so danes simbol dobrega in lepega življenja, varnosti in sreče, po katerih hrepenimo vsi. To hrepenenje poganja migracije skozi celotno zgodovino človeštva. Migracij ne morejo ustaviti zidovi, žice in razburkana morja, zaprte meje in negostoljubne politike. Človekovega hrepenenja po varnem življenju ni mogoče ustaviti, prav tako ne zatreti poguma, potrebnega za premagovanje ovir na migracijski poti … Piše Mirjam Milharčič Hladnik.

»Klik za več!«

Se vrača pedagoška inšpekcija?

O nadzoru

Učitelji sicer radi opišemo svoje delo kot kreativno: smo ustvarjalci vzgojno-izobraževalnega procesa, a dejstvo je, da smo postavljeni v vlogo uslužbencev, katerih delo je »dostavljati« standarde, kar ponižuje učitelje in njihov poklic. Tragično je, da tudi veliko izobraževalnih uradnikov učiteljev ne vidi kot strokovnjakov. Nekateri izvajajo politiko trde roke in celo predlagajo, da naj bi bila učiteljeva zaposlitev neposredno vezana na uspeh učencev. V tej luči bo vzpostavitev sistema za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju izjemno zahtevno delo, ki pa se nikakor ne bi smelo zgoditi mimo tistih, ki se jih neposredno tiče – mimo učiteljev. Piše Jožica Frigelj.

»Klik za več!«

Begunci in migranti: kakšne so naše dolžnosti?

Naš komentar

Naša moralna dolžnost je tudi, če sledimo Kantu, da ne ravnamo s tujcem sovražno, če pride na naše ozemlje. Še več, italijanski filozof Maffettone poudarja, da imamo vsi univerzalno dolžnost pravičnosti. Ta dolžnost zahteva, da pomagamo komur koli, ki je v ekstremnih težavah, ne glede nato to, ali smo osebno ali kolektivno odgovorni za njegov ali njen brezupen položaj. Tako razumljena univerzalna dolžnost pravičnosti – ki je oblika pozitivne dolžnosti pomagati – se pomembno razlikuje od negativnih dolžnosti ne škodovati ljudem, ki so žrtev globalne revščine … Razmislek Zdenka Kodelje.

»Klik za več!«

Zadeva: Pozdrav Vidu Pečjaku

Pisemce sem, pisemce tja

Začelo se je s pisemcem Urha Vambergerja spoštovanemu profesorju, pravzaprav s prošnjo, s povabilom. Pisemce sem, pisemce tja.

»Klik za več!«

Kako mravlja vidi človeka

Razmišjanje

»Razen enkrat še nikoli v življenju nisem ničesar nikomur zavidal, celo tajkunom ne; vsakdo pač po svoje »boga moli«. Tisti »enkrat« pa sem doživel na plaži Waikiki v Honoluluju, kjer sem na univerzi predaval. Mimo mene sta švignila fant in dekle z desko na hrbtu. Ujel sem še besede »Mele Kalikimaha«, in vedel sem, da sta Havajca, čeprav so pravi Havajci na današnjih Havajih skoraj tako redki kot beli medvedi na Arktiki. Pogledal sem na morje in videl deskarje, ki so se »peljali« na valovih in švigali sem ter tja. In zavidal sem jim.

Čeprav sem na Havajih preživel več kot tri leta, se nikoli nisem odločil jahati na valovih. Ker nisem bil več rosno mlad, so mi profesorji to odsvetovali, poleg tega deskanje ni tako nedolžno. Val te lahko pritisne ob dno in če je tam skala, ne odneseš cele kože. Poškodbe med havajskimi deskarji niso ravno redke. Pač pa sem se lotil podobnih deskarskih variant ... Tako Vid Pečjak.

»Klik za več!«

Častilcu ustvarjalnosti in domišljije

Uglašeno

Profesorju Vidu Pečjaku, ki se je pred kratkim poslovil od nas, namenjamo tudi rubriko uglašeno (piše Lučka Lešnik).

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Kako formativno spremljanje vodijo na Škotskem in kaj se lahko naučimo od njih?

Dovolj časa in podpore. *** Po šestih zavrnjenih prijavah na delovno mesto ravnateljice v OŠ in SŠ sem se začela spraševati, ali bodo študentje, ki sem jih poučevala ali jih še poučujem, v petih do desetih letih dela v šoli res pridobili toliko in takšne vrste znanja ter veščin, da bodo lahko kandidirali za delovno mesto ravnatelja in bili zanj imenovani, za razliko od mene, ki jih o tem poučujem. Za več življenjskosti. *** Pobožnjaki in fanatiki. Ljudje verjamejo, da bodo pridni, delovni in inteligentni ljudje prej ali slej nagrajeni, neumni in leni pa kaznovani. Ne razumejo, da živijo v svetu, v katerem se vse pogosteje razmišlja, da so za neuspeh v življenju krivi ljudje sami, ne pa družbene strukture in sistemske zablode. *** Ženske po svetu. Ekvador, Indija, Maroko … *** K noveli visokošolskega zakona – od besed ni nihče sit in tudi izobražen ne.

Poročamo s seje strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, List iz dnevnika je tokrat izpod peresa Žive Jurančič, ki nas vabi na Kinotrip, v naši rubriki Zanima nas vas sprašujemo, kaj se piše ocenam, sprehajamo se med novimi knjigami, pojasnjujemo, kaj je to nomofobija, beseda je o doslednosti, ob branju novih Šolskih razgledov pa boste spoznali tudi Piko, ki vas vabi na svojo razstavo. Pomlad je začutiti tudi v našem in vašem časniku, ne le ob prelepih podobah iz prebujajoče narave, pač pa tudi ob pesmih.

Pozor

MIZŠ obvešča, da je v Uradnem listu RS objavljen javni razpis nagrad na področju šolstva.

V njihovi rubriki o tem, kaj je novega na MIZŠ – tokrat je beseda zlasti o migrantih in beguncih.

Ne zamudite razpisa za Zelene ambasadorje! Prijavite se na spletnem naslovu http://www.terraanima.si/knjiga.html

NLB predstavlja svojo predplačniško kartico MasterCard – z njo lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite. Posebna NFC nalepka omogoča praktično in hitro brezstično plačevanje. Vse to drži, to NI znanstvena fantastika!

Med drugim objavljamo tudi razpise za prosta delovna mesta.