Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2015
Nejka Golič je študentka novinarstva, njen študij se počasi bliža koncu. Podobno kot Nico. Tudi Nico Bonet Berne že četrto, torej zadnje leto študira novinarstvo, vendar Nejka v Ljubljani, Nico pa v Zaragozi, Španija. Spoznala sta se na študijski izmenjavi na Nizozemskem.
V teh Šolskih razgledih lahko občudujete Nicove fotografije, ki nam jih je priskrbela Nejka. Nastale so ob njunem skupnem potepanju po cvetličnem parku Keukenhof, znanem ne le na Nizozemskem, pač pa daleč naokrog. Odprt je le dva meseca na leto, od sredine marca do sredine maja, in v tem času ga obišče približno 800.000 ljubiteljev narave in zlasti pomladnega cvetja. Del te cvetoče lepote je Nico tenkočutno ujel v svoj fotografski objektiv. Odkar mu je pred petimi leti mama podarila fotoaparat, ga zlepa ne da iz rok. Želi si postati celo fotonovinar in skozi fotografijo pripovedovati pozabljene zgodbe ljudi, ki živijo po svetu. Sicer pa kdo ve, kam ga bo zanesla pot, znajde se v marsičem; trenutno dela na radiu Cadena SER in tudi v radijski komunikaciji s poslušalci neizmerno uživa. Če ne bi užival tudi v naravi in ne bi imel tako izostrenega občutka za lepoto, nas najbrž tudi cvetje, ki ga tokrat delimo z vami, ne bi moglo tako zelo očarati …
Oprostiti moramo, pozabiti ne smemo
Uvodnik
70 let po koncu vojne je že čas, da tudi v Sloveniji dokončno spoštljivo pokopljemo mrtve, pietetno označimo grobove in dokončamo narodno spravo. In prenehamo z razdvajanjem ljudi zaradi pritlehnih politično-strankarskih interesov in ideoloških zablod. Preveč krvi je bilo preletite, preveč solza potočenih po licih in preveč skelečih ran je ostalo še dolga leta po vojni. Na obeh straneh. Zdaj je najbrž res že čas, da drug drugemu oprostimo. Ne pa tudi pozabimo, saj se nekaterih stvari v življenju pač ne da in ne sme pozabiti. Z zgodovinsko resnico, tudi če ni vedno za vse prijetna, moramo kot narod, kot državljani, kot ljudje živeti, sobivati, sodelovati ... Dr. Marjan Toš.
»Klik za več!«
Spomladanska mavrica
Vsi ponosni, nihče kriv
Sama se prav nič ne čudim, da je takšno čaščenje zlatega teleta na univerzah za seboj že potegnilo plaz in se zdaj tudi na osnovnih šolah nočejo več iti zastonjskega popravljanja testov zaključnega preverjanja znanja. Ti so vsekakor tudi upravičeni do nadomestila. Po drugi strani pa bi obubožanemu izobraževanju (in še kakšnemu javnemu sektorju) gotovo lahko veliko pomagali s tem, da bi kaj naredili tudi brezplačno, če bi to le bilo enakomerno porazdeljeno po vseh ravneh izobraževanja in bi imelo tudi kakšno družbeno veljavo. Ne more pa biti takega prizadevanja v razmerah, ko tisti, ki sami mastno služijo, drugim sporočajo, da je vendar čas kapitalizma in da ni več zastonjskega dela … Več v kolumni Jasna Kontler Salamon.
»Klik za več!«
Odločitev je vaša
Kritično ali konstruktivno? Razmišljamo o razmišljanju
Lahko se primerjamo z drugimi in s svojimi izkušnjami iz preteklosti – in smo nezadovoljni. Lahko pa usmerjamo svoje misli, da smo bolj operativni, objektivni, osredotočeni, obsežni in celoviti – in smo mirni. Prvo je samodejno, drugo zahteva trud in trening. Prvo povzroča prepire in nemir, drugo omogoča mir in napredek. … Razpreda in se poglablja Nastja Mulej.
»Klik za več!«
Družina kot podjetje
Rutarjeve lekcije, druga
Normalno je, da ljudje skušajo opraviti test; kdor opravi test, je normalen. Test je zelo preprost: obnašaj se tako, da boš postal dober produkt, ki lahko doseže na trgu visoko ceno. Obnašaj se torej tako, da se boš z dobičkom prodal na trgu.
Tam moraš pritegniti pozornost, kot jo mora pritegniti blago v izložbi. Če ne pritegneš pozornosti, te ne bo nihče kupil, kar pomeni, da nisi normalen.
Ljudje navadno ubogajo, saj so vzgojeni za uboganje. Naučeni so ubogati. V potrošniških družbah se učijo biti blago. Vzgajajo jih, da bodo blago, ki zna pritegniti pozornost. Vzgajajo jih, da jih bo kdo kupil. Dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Djelem, djelem
Pred svetovnim dnevom Romov
Do kod sega naše občudovanje romske drugačnosti? Samo do njihove kulture, glasbe, plesa, stereotipne ali resnične svobode. Kje je meja, ko ta romantična predstava o neuklonljivem in neupogljivem Romu preraste v našo zamero in jezo do njega in do te njegove drugačnosti? Mar nismo polni družbenih predsodkov, celo diskriminatorni smo, če so v naši bližini ali celo sosedje v vasi ali ulici? Tanja Vamberger.
»Klik za več!«
Z rdečim dežnikom ob kalni reki
Uglašeno
Postopam ob reki, poslušam škrabljanje dežnih kapelj. Rada imam ta zvok, zmeraj mi je bil všeč. K otožnemu počutju paše in tudi h kakšni solzi, ki se prikrade na lica. Vem, vem, vem, seveda vem, vsi pridemo in gremo. A vendar se zmeraj znova zdrznem, ko odidejo ljudje, ki jih poznam, jih imam rada in jih spoštujem. Tako občutim, četudi ne gre za najbližje, niti ni nujno, da z njimi preživim veliko časa ali komaj kaj. Takrat mi še posebno prijajo sprehodi, neskončno prijajo, posebno takšni samotni; čisto samotni morajo biti, kajti taki so potem še najmanj samotni, pravzaprav so zelo polni, nabiti z vsem. In hitro pozdravijo in povrnejo veselje do vsega. Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Kaj pa seksualna vzgoja? Na seksualni fronti so mogoča samo začasna premirja, ki v nekaterih obdobjih ustvarijo iluzijo, da je seksualnost, ta najbolj ustvarjalna in najbolj razdiralna sila v človeškem univerzumu, obvladana. * Znamo samo razčlenjevati, kako smo v blato padli in kdo je za to kriv. Tokrat pa za spremembo razmišljamo o razmišljanju. Kritično ali konstruktivno? * Marijina posebnost je bila, da je v stanju zamaknjenosti lahko sprejemala telepatska sporočila iz sončnega sistema Aldebaran, iz ozvezdja Bika, ki je od Zemlje oddaljeno 68 svetlobnih let. Kam je izginila Maria Oršić? * Na srednjih strokovnih šolah se nismo bili vajeni pogovarjati o nadarjenih, saj je bilo razširjeno tudi splošno prepričanje, da večino teh dijakov »poberejo« gimnazije. Vodil me je entuziazem. * »Če bi uničil papirje, ne bi bil na Dobu«. Kakšna predrznost in neokusnost! Reklamirati in naravnost nagovarjati k nepoštenosti, celo h kriminalnemu dejanju za prodajo neke aparature! List iz dnevnika. * Ko sem prebrala knjigo Orhana Pamuka Istanbul, sem si zaželela, da bi ga videla. Toliko je lepih, ljubeznivih opisov mesta, njegove zgodovine. Mesto dveh celin. * Trikrat, s tremi režiserji. Škofjeloški pasijon, prvo dramatizirano besedilo v slovenskem jeziku.
Poročamo s seje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, prizadevamo si za popularizacijo mehanike, ugotavljamo, da smo samo ljudje in da je od nas odvisno, ali se bomo utrujeni le stalno pritoževali ali pa bomo naredili kaj – zase. Zanima nas, kako zdrave so šolske zbornice. Svetujemo, kaj storiti, ko vas neznanci vabijo, da se pridružite različnim socialnim omrežjem (Kaj bi mi brez spleta) in kako umiriti nenehne prepire in prerekanja med sestrama, ena je stara sedem let, druga štirinajst (Tereza Žerdin odgovarja). Niko Slana je znova prebral knjigo z naslovom Dvoboj orlov … in napisal tokratni Športni pogled.
Pozor!
Kmalu se obeta zanimiv glasbeni večer, posvečen 100-letnici rojstva Vitomila Zupana, Šlagerji in pesmi zapora.
GOLEA je v sklopu projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah pred kratkim organizirala OVE in URE ekskurzijo za župane in druge predstavnike primorskih občin ter za ravnatelje primorskih osnovnih in srednjih šol. Osrednja tema so bile dobre OVE in URE prakse.
Objavljamo Javni razpis programov Šole v naravi in drugih programov v sklopu javne službe in prostorskih zmogljivosti CŠOD za šolsko leto 2015/2016.
Vabljeni k sodelovanju na 19. reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev PIKA POKA POD GORO, 15. maja 2015, v Rogaški Slatini!
Z vami delimo razpis za vpis v program Šole za ravnatelje in opravljanje ravnateljskega izpita za šolsko leto 2015/2016.
