Djelem, djelem

Pred svetovnim dnevom Romov

Hodil, hodil sem po dolgih poteh.
Spoznal sem srečne Rome.
O Romi, od kod prihajate?
S šotori po srečnih poteh?
O Romi, o romski bratje.

Romska himna Djelem, djelem je bila na 1. mednarodnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu proglašena za himno vseh Romov sveta.

Včasih preberem kakšno knjigo tudi večkrat. Pred prihajajočim mednarodnim dnevom Romov (8. aprila) sem tako še enkrat prebrala roman Ferija Lainščka, Nedotakljivi: Mit o Ciganih. In upam, da nam bodo na nacionalni televiziji ponovno predvajali odličen film Marka Naberšnika, Šanghaj, posnetem po Lainščkovem romanu. Da sta oba, literarno delo in film, odlična, se bo strinjal marsikdo, vendar se mi ob tem poraja vprašanje, ali je naše navdušenje nad romsko drugačnostjo in prvinskostjo res pristno ali je morda samo navidezno, dvolično in lažno, konstrukt naše romantične predstave o romskem človeku. O Romu, o Ciganu, junaku, svobodnem posamezniku, ki živi svoje drugačno in neukrotljivo življenje mimo pričakovanih in zapovedanih pravil in ki priznava drugačne vrednote od splošno sprejetih in veljavnih. Kar mu pa zavidamo.

Do kod sega naše občudovanje romske drugačnosti? Samo do njihove kulture, glasbe, plesa, stereotipne ali resnične svobode. Kje je meja, ko ta romantična predstava o neuklonljivem in neupogljivem Romu preraste v našo zamero in jezo do njega in do te njegove drugačnosti? Mar nismo polni družbenih predsodkov, celo diskriminatorni smo, če so v naši bližini ali celo sosedje v vasi ali ulici?

Občudujemo njihovo navezanost na družino (kot tudi beremo v romanu), cenimo njihovo povezanost s skupnostjo (Lutvija Mirga aus Shankaj Gav, njegov ded Jorga Mirga), navdušuje nas, kako polno občutijo naravo in kako jo dojemajo v njeni prvinskosti. Vse to so namreč vrednote, ki jih sodobni človek danes izgublja. Bralec in gledalec avtentično doživljata romsko drugačnost ravno zaradi lastne podhranjenosti do skrivnosti narave, zaradi lastne nesvobode in nezmožnosti odločati sam. Prav zaradi želje in hrepenenja po nečem davno davno izgubljenem in zamujenem z veliko naklonjenostjo in simpatijo dojemamo in sprejemamo romsko kulturo v mnogih oblikah. Samo na tej ravni.

Po drugi strani smo za romsko manjšino, ki v Sloveniji šteje več kot 10.000 pripadnikov, mačehovski, polni predsodkov in diskriminatorni. Dvig socialnega statusa, dvig življenjskega standarda, večja zaposljivost Romov, končanje (vsaj) osnovnošolskega šolanja, izgradnja naselij z vodovodom in kanalizacijo, elektriko … so le nekateri izzivi, ki jih mora rešiti družba za odrinjene Rome, eno največjih marginaliziranih skupin prebivalstva v Evropi.

TANJA VAMBERGER