Odločitev je vaša

Kritično ali konstruktivno? Razmišljamo o razmišljanju

/…/ Človek z dioptrijo ne ve, da vidi slabo, če nima primerjave, kako bi lahko videl brez dioptrije. Reven (ali bogat) človek ne ve, da je reven (ali bogat), če so okrog njega vsi revni (ali bogati). In kritični mislec (kar je v resnici samo lepši izraz, ki ga 'intelektualci' uporabljajo za negativista) ne ve, da tovrstno razmišljanje ni dovolj, če v življenju ni spoznal kreativnega in konstruktivnega razmišljanja, zabavnega in povezovalnega snovanja novih idej, konceptov in smeri.

Ali sploh lahko drugače?

Naše razmišljanje in počutje oblikujejo socialna primerjava in ustaljeni vzorci. In potem se – če ne znamo drugače – vedno primerjamo z drugimi in s preteklostjo …

Tako je, kadar ne razmišljamo, pač pa se samo odzivamo. Kadar se prepustimo pračloveku v nas, ki nas vodi na podlagi privzgojenih vrednot, preteklih izkušenj, pridobljenih informacij in trenutnega počutja. Vodi nas v smeri čim večje previdnosti, strahu pred spremembami in ogibanju poskusov. In potem se odzivamo – impulzivno, čustveno, zmedeno in rutinsko.

/…/

Razčlenjujemo, kritiziramo, utemeljujemo, kategoriziramo … in se ne premaknemo nikamor! Predvsem zato, ker ne vemo, da je sploh možno priti iz ustaljenih vzorcev. Ker ne poznamo preprostega orodja, ki bi nam pomagalo, da načrtujemo pot iz blata. Znamo samo razčlenjevati, kako smo v blato padli in kdo je za to kriv.

A vendar se da tudi drugače! …/…/.

Kako neham analizirati preteklost in začnem snovati prihodnost?

Tako je: lahko se naučimo, da nehamo analizirati preteklost in začnemo snovati prihodnost! Da nehamo iskati (samo) slabosti, ovire, tveganja … in začnemo iskati (tudi) rešitve in vrednost. Da kritično 'mišljenje' dopolnimo s konstruktivnim razmišljanjem.

Seveda to zahteva trud, urjenje in čas.

To nam bo uspelo, če bomo znali usmerjati svoje zaznave, svojo pozornost.

Če se bomo najprej sploh zaved(a)li, da to, kar vidimo, ustvarjajo naši možgani na podlagi naših preteklih izkušenj in da naša realnost ni objektivna in ena sama.

* Če bomo razmislili, preden odpremo usta. Potrebujemo več objektivnega razmišljanja! To naše 'odzivanje' na prvo žogo in vsako žogo je popolnoma subjektivno, čustveno, neracionalno, prestrašeno … in vodi samo do konfliktov z drugimi in samim seboj. Zagotovo ste se že kdaj zavedli, da ponavljate iste stavke, isto ravnanje, ista dejanja, in da to opazite šele po tem, ko je prepozno in se tepete po glavi, da ste se spet skregali z otrokom, partnerjem, sodelavcem, vodjem ... Hecno, a ne, kako malo se človek nauči iz svojih napak in jih ponavlja v nedogled?! Ker ne razmisli, temveč se takoj odzove. Nagonsko, čustveno napada, da bi se branil. A ne doseže ničesar, ne zmage ne miru …

* Če bomo poskusili sestaviti širšo sliko, ne pa da se opiramo samo na svoje izkušnje. Potrebujemo več obsežnega, celostnega razmišljanja! Moje privzgojene vrednote, pretekle izkušnje in pridobljene informacije …, ki tvorijo moja stališča, so samo moja, niso splošna. Hvaležna bom, če mi predstaviš še svoja. Ne moja ne tvoja niso (edina) pravilna, so pa pomemben kamenček v razumevanju celotne slike. Ste kdaj poskusili voditi pogovor na tak način? Če boste zelo iskreni, boste odgovorili: redko. Veliko naravneje nam je (že od malih nog): »Ti nisi normalen/-na! Kako lahko misliš kaj takšnega? Pa kaj je narobe s tabo?« Kaj pa je rezultat tega prepričanja, da imam jaz prav, drugi pa narobe? Spet samo … vojna …

* Če bomo pri svojem odzivanju ostali pri točki, pri kateri smo začeli. Potrebujemo več osredotočenega razmišljanja! Ste opazili, kako nam misli preskakujejo? Kako zmedeno delujemo? /…/.

* In na koncu: Če bomo razmišljali, zato da udejanjamo, in ne zato, da se zdimo pametnejši. Potrebujemo več operativnega razmišljanja! Torej da pred razmišljanjem načrtujemo namen razmišljanja, cilj, ki ga zasledujemo, rezultate, ki jih želimo. In da na koncu razmišljanja naredimo povzetek, sklep in načrt za nadaljnje korake z razporeditvijo nalog. Razmišljanje (sestankovanje) ni namenjeno pametovanju, temveč načrtovanju projekta (dejanja), ki ga po tem tudi uresničimo. To ni lahko… Potrebne so priprave, ki terjajo čas in spretnost.

/…/

Odločitev, da boste usmerjali svoje misli in želi konstruktivne rezultate, je vaša.

Od-ločite se od (= ločite se od) tradicionalnega, preizkusite nekaj novega.

Torej, vsakič, ko boste dobili nov impulz od učencev, staršev, sodelavcev, predstavnikov sindikata, Zavoda ali Ministrstva … Ustavite se! Razmislite! Skupaj. O rešitvah, ne krivcih. Ne odzovite se takoj. Raziščite po korakih: Cilj. Dejavniki. Stališča drugih. Prioritete. Alternative. Šele po tem je čas za vrednotenje in odločanje.

In uživali boste tako v pomladi kot v zimi in v poletju. Ker okoliščine ne vplivajo na konstruktivnega misleca.

NASTJA MULEJ