Družina kot podjetje

Rutarjeve lekcije, druga

Odlični britanski sociolog Zygmunt Bauman v knjigi z naslovom Consuming Life poudarja neko življenjsko dejstvo, ki velja za vsakogar izmed nas. Dejstvo je znanstveno potrjeno: občestva proizvajalcev so se v zadnjih desetletjih preobrazila v občestva potrošnikov. Ti so obenem promotorji potrošniškega blaga in blago, ki ga sicer promovirajo. So potujoči trgovci in blago, ki ga prodajajo, prebivalci socialnih in družbenih prostorov, v katerih ni prostora – za drugačnost.

Zveni nenavadno, saj piarovci in drugi preroki Kapitala nenehno poudarjajo, da živijo v sodobnih družbah vsi drugačni ljudje vse bolj enakopravna življenja, vendar je to zgolj reklama. Empirija je povsem drugačna.

Danes namreč živimo v občestvih, v katerih je model življenja – podjetje. Ljudje vse bolj živijo, kot bi bilo življenje eno samo dolgo upravljanje s podjetjem, ki naj prinaša dobičke. Torej se splača vlagati le v tiste dejavnosti in ljudi, ki ga lahko zagotavljajo. Torej ne vlagate v invalide, starce, geje in lezbijke, transseksualce in transvestite. Zakaj ne?

Vanje ne vlagate, ker ste trgovec in drobni kapitalist, ki mora vlagati v dobičkonosne projekte: zdravje, vitko postavo, razvoj normalne osebnosti in čim višjega čustvenega količnika, v normalne podjetniške vrednote in vse drugo, kar je iz reda normalnega. Pomembno je, da vlagate v to, kar je normalno. In kaj je normalno v neoliberalnem svetu?

…/…/.

Tam moraš pritegniti pozornost, kot jo mora pritegniti blago v izložbi. Če ne pritegneš pozornosti, te ne bo nihče kupil, kar pomeni, da nisi normalen.

Ljudje navadno ubogajo, saj so vzgojeni za uboganje. Naučeni so ubogati. V potrošniških družbah se učijo biti blago. Vzgajajo jih, da bodo blago, ki zna pritegniti pozornost. Vzgajajo jih, da jih bo kdo kupil.

V takem svetu je vse naprodaj. Vse ima ceno in vse je mogoče kupiti. Ljudje so dokončno postali blago. Skrivna resnica orisanega družbenega življenja pa je – religija. Kapitalizem je namreč svojevrstna religija. Če opazujete vedenje cerkvenih dostojanstvenikov in predstavnikov korporacij, opazite, da se vedejo podobno in da govorijo podobno. Uprizarjajo spektakle in se ljudem ponujajo na ogled kot blago. Prodajajo se kot blago, zato tudi govorijo kot blago, ki nagovarja ljudi, da še sami postanejo blago.

Blago skuša zapeljati potrošnika, da ga bo kupil. Toda v tem je tudi nekaj konservativnega. Kapitalizem namreč ne prenese ljudi, ki mislijo. Vse je namreč mogoče kupiti in prodati, le ljudi, ki mislijo, ne. …/…/.

Ko nanese beseda na geje in lezbijke, pa na pravico do otrok, je zgodbe o drugačnosti nenadoma konec. Vse drugo je mogoče, le družina iz gejev in lezbijk ni mogoča. Vsaka druga družina je sprejemljiva: družina s pijancem ali s pijanci; družina s psihopatskim očetom; družina s promiskuitetno materjo; družina z nevzgojenimi otroki, ker starši nimajo časa zanje; družina z razvajenimi otroki, ker jih starši ne vzgajajo, temveč jih le razvajajo; družina s spolnim manijakom; družina s posiljevalcem; družina s paranoidnim očetom in z depresivno materjo; družina z enim samim očetom; družina z eno samo materjo; družina brez staršev, ker sta starša večno zaposlena zombija; družina z odtujenimi družinskimi člani; družina z norimi družinskimi člani; družina nasilnežev …

Vsaka družina je torej v redu, le ena ni. In pri tem ni pomembno, kaj o tem poreče znanost. Logično, kajti proti taki družini so zlasti verni ljudje. In kako je z njimi?

Ljudje verniki večinoma ne znajo misliti v strogem pomenu besede; ne znajo in ne smejo, saj so vzgojeni, da ubogajo in so pohlevno tiho. Prav zato so verniki. Torej verujejo. In potrebujejo pastirje, saj so kot ovce. Pastirji pišejo pastirska pisma, saj se to od njih tudi pričakuje. …/…/.

Le redkokatera ovca se upre pastirjem in začne misliti s svojo glavo. In le redkokdo, ki se je spremenil v tržno blago, se izvleče ter začne misliti s svojo glavo. Pa pravijo, da imamo odličen sistem vzgoje in izobraževanja. Ni čudno, da bo nova ministrica za šolstvo ekonomistka, saj je tudi šola podjetje, ljudje pa so viri, s katerimi je treba upravljati.

Torej bodo z njimi upravljali še naprej. Kapital po svoje, Cerkev po svoje. Vse se bo spremenilo, ko bo več ljudi upalo in znalo misliti. Radostimo se torej, kajti zopet se bo izkazalo, da je dobro, če človek naredi, kar je zapisal sveti Pavel v pismu Rimljanom: Da se izkažeš pravičnega v svojih besedah in zmagaš, kadar te sodijo (Rim 3,4).

Dr. DUŠAN RUTAR