Vsebina časnika Šolski razgledi številka 11/2017
Pred leti, ko smo mlado industrijsko oblikovalko spoznali, smo zapisali:
Sprehod med unikatno keramiko Polone Gržinič je sprehod po zemlji – svetli, temni, mehki, ostri, nežni, trdi … To je sprehod po mehkobi slovenske pokrajine, v vrvežu kitajskih ulic, po ožganih maroških sipinah in neskončnosti divje Gvatemale … Sprehod po Poloninem svetu.
To isto bi lahko zapisali ob njenih zdajšnjih izdelkih, ki jih spretno kroji, šiva in krasi. Vsaka njena torbica (ali kaj drugega) sporoča svojo zgodbo, vsaka ima svoj značaj – so vesele in igrive, kar buhtijo od energije, druge spet so bolj umirjene in zadržane; ene nas ponesejo na sever, druge na jug; ene v jesen in zimo, druge v pomlad in poletju nasproti. Ja, to je Polonin svet. O, koliko širši je, kot je bil tedaj, pred leti; koliko novih krajev, novih dežel je spoznala v teh letih; vendar zdaj ne več sama, pač pa s svojo družino.
Polona Gržiničustvarja že od nekdaj, lotila se je različnih tehnik, tudi zelo nenavadnih. Dolgo ji je bila najljubša glina, ker je tako prvinska, a tudi različno blago in različni materiali jo zmeraj znova navdušujejo. Zamisli ji ne zmanjka, ustvarjalne suše tam pri njej, pri njih, v rdeči hiški na robu gozda, pač ne more biti. Tako je, če greš za sanjami …
Svojo prvo samostojno razstavo (pred desetletjem v Lični hiši v Ajdovščini) je naslovila Iz mene – morda kaj za tebe. A tudi vsem tem torbicam, med katerimi se lahko sprehodimo tokrat po straneh Šolskih razgledov (ali na FB strani Huda Pehta – morda je katera ustvarjena prav za vas, za vašo dušo!), bi prav ta isti naslov lahko bil skupna nit. Seveda pa vse, z umetnico vred, najbolje opiše pojem: samosvoja.
Res ni nenavadno, da smo prav v uredništvu Šolskih razgledov nad Poloninim ustvarjanjem navdušeni!
IN: pogovor onkraj okopov
Uvodnik
Vsaj že od lanske pomladi me prevzema sodelovanje z Rokom Terkajem – Trkajem pri pripravi najine knjige Kla kla klasika (MkZ, 2017) in na njenih predstavitvah. Težko si je predstavljati bolj različni osebi: prvovrstnega raperja, otroka urbane (sub)kulture, in visokošolskega učitelja, ki se ukvarja s književnostjo in s tem, kako oblikovati zanimive bralne izzive od prvega triletja do mature. Površni opazovalec bi rekel: nepremostljiv prepad med svobodo in sistemom, uporom in ječo … Z Rokom sva kmalu ugotovila, da imata najini različni govorici isto jedro: željo po spoznavanju drug(ačn)ega, po sporazumevanju.
Uvodnik tokrat izpod peresa dr. Igorja Sakside.
»Klik za več!«
Učitelj 2.0
Naš komentar
Za učitelja že od nekdaj velja nekdo, ki uči nekoga drugega nekaj, česar ta ne zna. Običajno je s tem mišljeno, da mu prenaša določeno vednost in ga uči, kako uporabljati lastni razum. Pri tem skoraj vedno najprej pomislimo na človeka, ki uči drugega človeka (otroka ali odraslega). Včasih pa se vloga učitelja človeštva pripisuje tudi božanskim bitjem, denimo Jezusu, ki je po krščanskem izročilu obenem bog in človek. Skoraj nikoli pa nekoga, ki uči živali, ne imenujemo učitelj. Zanj se je uveljavilo ime »dreser«. Četudi pogosto rečemo, da nekdo uči papigo govoriti, ga zaradi tega še nimamo za učitelja … Piše ddr.Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Idealno izhodišče ozaveščanja
Maturantkin odziv na polemiko o neprimernem naslovu maturitetnega eseja
V medijih so se pojavili številni kritični odzivi na maturitetno komisijo za slovenščino, ki naj bi bila odgovorna za sestavo in potrditev z javnozdravstvenega vidika neprimernega naslova letošnjega maturitetnega eseja. Esej sem odpisala, ne da bi me mučile zadrege. Dijaki smo dobili natančna navodila, ne le spornega naslova, med letom smo se dobro spoznali z maturitetnima deloma, njuno tematiko in problematiko, zato ju poznamo, upam si trditi, veliko bolje kot posamezniki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ker smo tik pred maturitetnimi izpiti, se nismo zadosti (če sploh) vključili v polemiko in se nanjo odzvali. Ker pa me kritika jezi, želim podati svoj komentar in predstaviti svoja stališča do omenjene teme. Razmišljanje Neli Šubelj.
»Klik za več!«
Lenin in mladi sto let po revoluciji
Rutarjeva lekcija
Problem je torej tale: kapitalizem ustvarja krize, obenem pa ponuja problematične rešitve, ki v skrajni posledici lahko ustvarijo nove oblike fašizma, če se jim ljudje ne upirajo. Danes se zato dogaja nekaj, kar bi nas moralo skrbeti: populistični diskurzi so vse obsežnejši in prodornejši, ljudje pa vse bolj prepričani, da je čas, da nekdo udari po mizi in naredi red. Piše dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
S kom naj se poistoveti učiteljica?
Otroško delo
V teh dneh, nekje med praznikom dela in dnevom boja proti otroškemu delu, ki ga oznamujemo 12. junija, glavo razredne učiteljice obletavajo razne misli o otroškem delu. Prav je, da se otroci naučijo delati. To izjavo sem nazadnje slišala od odvisnika od prepovedanih drog, ki končuje triletno zdravljenje v komuni, v kateri ves dan delajo. Rekel je, da mu kot otroku doma ni bilo treba ničesar narediti, saj so za vse poskrbeli starši. Pozneje je skrb za hišna opravila prevzela njegova žena, nanj pa je prežalo obilje prostega časa. Piše Marjana Pšeničnik.
»Klik za več!«
Ne prezrite
Še sreča, da se pri nas ne potika več režiser Michael Moore, ki bi v svojo satirično mrežo lovil slovenske izobraževalne nesmisle. Našel bi jih, se bojim, več kot dovolj za filmsko nadaljevanko ... Tudi o izobraževalnih nesmislih.***Metulj je vzletel. Zahteve in pričakovanja moramo učitelji in starši nujno uskladiti, biti v procesu pomoči otroku na isti valovni dolžini. *** Škoda bi bilo, če knjige ne bi spoznalo čim več ljudi, zlasti tudi mladih; odkriti svoj element v življenju je nekaj zelo bistvenega, pravzaprav kar najbolj. V elementu, v jati in zase. *** Že z našimi najmlajšimi v vrtcu plešemo folklorne plese. Plesno izročilo.***Pogosto na Facebooku ali po elektronski pošti dobim sporočila o grožnji kakšnih virusov. Ali obstaja kakšno spletno mesto, kjer bi uradne institucije ozaveščale uporabnike o resnih grožnjah?Kaj bi mi brez spleta.***Nedavno je v Sloveniji deloval korejski trener za lokostrelstvo in množica mladih je nekaj časa strokovne izraze uporabljala samo še v angleščini. Afenteater v športu. Menim, da je marsikdo od učiteljev to pretresljivo delo prebral, ker so o njem govorili dijaki. Angel pozabe.
“Informacije lahko povezujemo, če jih imamo!” je prepričan dr. Ranko Rajović. S sistemom NTC do uporabnega znanja. Svet fotografije predstavlja mladim le novo mejo doživljanja realnosti. List iz dnevnika tokrat izpod peresa članice Gledališča Ane Monro, in sicer o kulturi po meri. Zakon o osnovni šoli staršem dovoljuje organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu; zanimajo nas vaše izkušnje v zvezi s tem. Poletje trka na vrata, gremo v Poreč! Predstavljamo vam novo eko igro in se družimo z najmlajšimi mladimi folklorniki. Vse to in še veliko več najdete v naših in vaših Šolskih razgledih!
V rubriki MIZŠ pišemo o šolskem prostoru, ki potrebuje mir, stabilnost in kakovost.
Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani objavlja Razpis za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje izobrazbe v šolskem letu 2017/2018.
Z NLB Predplačniško kartico Master Card lahko tudi na spletu plačujete varno.
Kdo so nagrajenci naše Priložnosti za razgledovce, torej prejemniki knjige Mirjane Borčić Odstiranje pogleda?
