Domov - > Časnik Šolski razgledi - > letnik LXVIII, 2. junij 2017, številka 11 - > S kom naj se poistoveti učiteljica?

S kom naj se poistoveti učiteljica?

Otroško delo

V teh dneh, nekje med praznikom dela in dnevom boja proti otroškemu delu, ki ga oznamujemo 12. junija, glavo razredne učiteljice obletavajo razne misli o otroškem delu.

Prav je, da se otroci naučijo delati. To izjavo sem nazadnje slišala od odvisnika od prepovedanih drog, ki končuje triletno zdravljenje v komuni, v kateri ves dan delajo. Rekel je, da mu kot otroku doma ni bilo treba ničesar narediti, saj so za vse poskrbeli starši. /…/

Kaj piše v »šolski bibliji«

Duhoviti britanski romanopisec Nick Hornby svojo junakinjo, ki se še s tremi tovariši izvleče iz samomorilnega obdobja, razsvetli s spoznanjem, da je v imenu duševnega zdravja za človeka najprimerneje, če se ukvarja s »praznim tekom« ne več (in verjetno tudi ne manj) kakor deset minut na uro. Kdor zaradi brezposelnosti (objektivne razmere) ali brezdelja (subjektivne razmere) ne upošteva tega načela, tvega slabitev svojega imunskega sistema in podiranje notranjega ravnovesja. Kaj pa o delu otrok pravi naša »šolska biblija«? V učnem načrtu za Spoznavanje okolja je zapisan operativni cilj, da naj bi slovenski drugo- in tretješolci razumeli pomen sodelovanja in spoštovanja med družinskimi člani ter poznali pomen delitve dela med njimi. S kolegico sva nekoč presenečeni ugotovili, da ne ena ne druga v pogovoru z učenci ne želi uporabljati fraze »pomagati mami/očetu«, saj naj bi bila hišna opravila v domeni sodelovanja …/…/.

Proti izkoriščevalskemu delu

Ni pa prav, kadar morajo otroci opravljati nevarno in izkoriščevalsko delo, ki jim preprečuje igro, obiskovanje pouka in je nevarno za njihovo zdravje ter tako uničuje njihov razvoj. Po podatkih Unicefa je v nevarno ali izkoriščevalsko delo vključena šestina vseh otrok med 5. in 14. letom starosti. V najhujših primerih so otroci zasužnjeni, so žrtve prostitucije, preprodaje in drugih ilegalnih dejavnosti. Kot pogosta oblika spornega otroškega dela se navaja delo otrok v kmetijsko-predelovalni industriji kakava, kave, bombaža in kavčuka, vendar je žalostnih oblik nevarnega ali izkoriščevalskega dela otrok še mnogo. Organizacija Amnesty International je lani ponudila javnosti v podpis apel svetovnim podjetjem, naj dosledneje preverjajo dobavo kobalta za baterije, ki napajajo naše pametne telefone in druge elektronske naprave ter avtomobile. Razkrila je, da kobalt iz nedrij nevarnih rudnikov DR Kongo izkopavajo tudi sedemletni otroci, v življenje ogrožajočih razmerah, brez pravega orodja in zaščitne opreme, po 12 ur na dan, za dnevni zaslužek enega ali dveh ameriških dolarjev. Mnogo otrok se začne ukvarjati z nevarnim ali izkoriščevalskim delom potem, ko so ubežali oboroženim spopadom ali naravnim nesrečam, opozarja Mednarodna organizacija dela (ILO) v svoji kampanji ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu; na njihovi spletni strani je objavljena brošura, s katero si lahko pomagamo, če se bomo odločili ta dan oznamovati v svojih razredih.

Za Pepelko in Marico

V mojem razredu smo malo pred praznikom dela brali pravljico o Pepelki. Ta pravljična junakinja mora kot kuhinjska dekla od jutra do večera opravljati težka dela, vstajati zgodaj pred zoro, nositi vodo, kuriti peč, kuhati in pomivati, za nameček pa, zaradi vzdrževanja privilegiranega statusa sester, pobirati še lečo iz pepela. /…/ Podobno usodo ima njena slovenska vrstnica Marica, junakinja ljudske pripovedke o hudobni mačehi in dobri pastorki. Mačeha ji naloži nemogoče delo izključno iz razloga, da bi se je lahko znebila. Črno volno naj bi oprala tako, da bi postala bela, v mrazu in snegu naj bi z gora prinesla zrele jagode. Z nenadejano čudežno pomočjo tako Pepelki kakor Marici uspe opraviti delo, ki je onkraj meja človeške zmogljivosti, in se z bogato poroko za vselej rešiti revščine. Hudobne mačehe in sestre pa ostanejo osramočene in kaznovane s slepoto. Moji učenci so se, kot običajno, poistovetili z glavnima književnima osebama; s kom pa naj se poistoveti učiteljica?

MARJANA PŠENIČNIK

Celoten članek, torej brez manjkajočih delov, lahko preberete v Šolskih razgledih št. 11, stran 3, ki so izšli 2. junija 2017. Seveda je v časopisu še veliko drugega zanimivega branja! Že imate svoj izvod Šolskih razgledov?