Vsebina časnika Šolski razgledi številka 1/2017
Podobe, ki nastajajo izpod rok Sabine Šinko, nas očarajo in ponesejo v nek drugi svet. Čeprav je marsikdaj tudi trpek, trd, težak, poln stisk in razpotij, je zmeraj po svoje mehak. Tisti svet je pravzaprav ta naš svet, a umetnica ga zna zmehčati, poglobiti, ga odstirati … Ko občudujemo njena dela, se navdušujemo nad tem, kako imenitno povezuje včeraj z jutri, prepleta stvarnost s sanjarijami, zrcali rodno lendavsko okolje in vse to zliva v – zdaj.
Docentka za predmetno področje lutkovno oblikovanje in gledališko scenska umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je tudi ustanoviteljica kulturnega društva Pupilla, ki se ukvarja z lutkarstvom. V Šolskih razgledih smo že objavili njena dela, a – na naše veselje in, upamo, tudi vaše – jih je v našem arhivu še nekaj.
Podajmo se v njen svet … Zdaj.
Zaupanje in ljubezen
Za uvod
Zakaj smo se odločili objaviti odlomke prav iz knjige Nives Meroi Ne pustim te čakati (podnaslovljene: Trikrat na Kangčendzengi, najina zgodba izpod mojega peresa), dnevnika vznemirljivih vzponov, postavljenega v čarobno himalajsko pokrajino?
Z vami smo želeli podeliti razmišljanja, tista najgloblja, res zelo življenjska, s katerimi se po svoje ukvarjamo vsi. Preskušnje in odločitve, preproste in zahtevnejše, nas pač vsakogar spremljajo na naših poteh; in tudi z manjšimi in večjimi strahovi se srečujemo domala vsi. Zato toliko bolj cenimo razumevanje, zaupanje in sprejetost; vsega tega je polna omenjena knjiga, ki bo obogatila vsakogar, saj nam ne predstavlja le junaške zgodbe o alpinizmu, temveč predvsem o ljubezni in notranji rasti – obojega naj bo obilo v letu, ki se je pravkar začelo ...
»Klik za več!«
Pogrom nad svobodo izobraževanja
Naš komentar
Kdor je sledil logiki, po kateri naj bi izvoljeni ameriški predsednik pomenil nekakšno diskontinuiteto, spremembo, ki naj bi v končni instanci zamajala dano ureditev, je lahko že med nominacijo članov njegove administracije vse bolj uvideval, da ni razloga za brezupni optimizem, ki razmišljanje po taki logiki utemeljuje. Ne samo da predvidene reforme ne bodo zamajale sistema sedanje dominacije, temveč ga bodo še utrdile do meja norosti s sprostitvijo obsežnega arzenala destruktivnih potencialov kapitalizma v zavezništvu z najbolj nazadnjaškimi in fanatičnimi ideologijami in praznoverji, kar jih je nastalo v čajankarskem gibanju. Piše Darko Štrajn.
»Klik za več!«
Otroci v gozdu
Redno in domišljeno
Šola v naravi mesta Hamar (Hamar Nature School) je šola z najdaljšo “gozdno” tradicijo na Norveškem – že 25 let jo pomaga graditi Knut Monssen, pedagog in fizik, ki je svoj smisel našel v “malo drugačnem” poučevanju otrok. Obenem je tudi gonilna sila te največje in najstarejše naravne šole na Norveškem. Zakonsko tovrstne šole niso del šolskega sistema, niti kurikula, vendar so z leti postale ustaljena praksa poučevanja naravoslovja v osrednjem delu Norveške. Delo treh zaposlenih pedagogov je polovično financirano iz občinskega proračuna okrožja Hedmark na jugovzhodu Norveške, polovično pa si sredstva zagotavljajo iz nacionalnih in mednarodnih projektov. Dodatna sredstva za nakup opreme si občasno zagotovijo s prodajo svojih tržnih storitev … S Knutom Monssenom, gonilno silo najstarejše naravne šole na Norveškem, se pogovarja mag. Špela Planinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije.
»Klik za več!«
Prerokbe
Doba Kali juga
Vse to, kar piše v več kot pet tisoč let starih svetih spisih Ved, se očitno uresničuje. Praktično vsi narodi imajo svoje legende, svete spise in prerokbe. Ko se človek pouči in – vsaj kolikor mu je dano – preuči njihova temeljna dejstva, uvidi, da so si skoraj v vseh bistvenih stvareh podobni. Velika razlika je morda v tem, da krščanstvo in ravno tako sodobna znanost, ki jo je religija v zadnjih 1.500 letih sooblikovala, pojmujeta čas linearno, vsi drugi pa ciklično. Piše Mag. Marjan Čufer.
»Klik za več!«
Učenje za novi humanizem
Rutarjeva lekcija
Obstajajo starodavni modeli učenja. Stari so nekaj tisočletij. Kljub temu nastajajo novi modeli, kot da se je svet začel včeraj. Vtis, ki nastane ob prebiranju literature in učenju, je izjemno močan: novi modeli učenja ne zagotavljajo ničesar, kar bi presegalo starodavne modele. Zakaj potem sploh nastajajo in se kopičijo? Berite, kako razmišlja dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Precej tanka meja med dovoljenim in prepovedanim
Kaj bi mi brez spleta
Vprašanje: Veliko je govora o internetnem podzemlju, temnem internetu ... "Kje" in kako ta sploh deluje? Kako uporabniki do njega dostopajo? Zakaj ni "viden"?
Odgovor: Pri odgovoru na to vprašanje moramo najprej razjasniti osnovne pojme. Veliko ljudi izmenično uporablja izraza internet in splet oziroma »Web«, v resnici pa izraza nista sopomenki … Pojasnjuje in odgovarja Maja Vreča.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Vzgajati digitalne državljane … in kako za to opolnomočiti sodobne šole. Med 27. in 29. oktobrom lani je v Atenah potekala tridnevna letna konferenca eTwinning z osrednjo temo o digitalnem državljanstvu. *** Kako je torej z All Inclusive šolskim sistemom? Ko pogledam na šolski sistem, na šolo, na svoje kolege in na koncu še nase s »strokovne« razdalje, se mi dozdeva, da to ni več sistem. O ponudbi pod drobnogledom. Vsi ti naši paketi. *** Kako so se likali. Prim. mag. Franci Hrastar, otroški psihiater brez bele halje. Pozna ga večina staršev otrok z motnjo v duševnem razvoju in on pozna njihove otroke, mladostnike, zdaj že odrasle. Pozna ga tudi večina specialnih pedagogov, on pa mnogo njihovih učencev, varovancev in uporabnikov domov za usposabljanje, delo in varstvo. *** Starši pogosto zavirajo razvoj odgovornosti in samostojnosti.Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja. *** Bo boljše leto, se vprašuje naša kolumnistka. Očitno kaže dobro; po obisku Osnovne šole Roje pri Domžalah je namreč zapisala: Ljubezen pada z neba. *** Pišemo o svetovalni službi: Nujno zlo ali potreba? Žal nas posamezne situacije v praksi še vedno vodijo v tako razmišljanje.
Opisujemo izkušnjo najmlajših iz Žalca, ki v vrtcu pripravljajo presenečenja za male bolnike, svoje vrstnike. Predstavljamo pot knjige, tokrat je beseda o razvoju pisne podlage in knjige skozi zgodovino, sicer pa se bomo v tem članku in naslednjih sprehodili od tablice do tablice. Dobrodošli ob naši novi rubriki Na branje! Tokrat jo namenjeno dragi tihotapki miru in sprehajalki gospodovega psa, Carmen L. Oven in njenima knjigama. V rubrikah Uglašeno tokrat o malih čudežih vsakdana, Športni pogled pa namenjamo pred kratkim preminulemu športnemu pedagogu in pesniku Rudiju Klinarju.Nismo pozabili tudi na čečkalčke, na pisma iz Estonije … Vabimo vas na potep po Bolgariji – tako blizu je pravzaprav, a tako neznana ...
Rubrika MIZŠ je tokrat v znamenju izjemnosti, objavljamo razpis za prosto delovno mesto, predstavlja se tudi NLB. Izžrebali smo nagrajence novoletne nagradne križanke.
