Pogrom nad svobodo izobraževanja
Naš komentar
Hočem, da ima vsak mestni otrok v Ameriki, ki je danes ujet v zgrešeni šoli, svobodo – državljansko pravico – obiskovati šolo po svoji izbiri.
DONALD TRUMP, Cleveland, 8. 9. 2016
Kdor je sledil logiki, po kateri naj bi izvoljeni ameriški predsednik pomenil nekakšno diskontinuiteto, spremembo, ki naj bi v končni instanci zamajala dano ureditev, je lahko že med nominacijo članov njegove administracije vse bolj uvideval, da ni razloga za brezupni optimizem, ki razmišljanje po taki logiki utemeljuje. Ne samo da predvidene reforme ne bodo zamajale sistema sedanje dominacije, temveč ga bodo še utrdile do meja norosti s sprostitvijo obsežnega arzenala destruktivnih potencialov kapitalizma v zavezništvu z najbolj nazadnjaškimi in fanatičnimi ideologijami in praznoverji, kar jih je nastalo v čajankarskem gibanju. Kar je že leta 1915 ugotovil Robert Michels, se zdaj potrjuje: v političnem in družbenem sistemu kapitalizma je navzoča težnja po oblikovanju »nove aristokracije«. /…/ »Establishment« ne bo nič spremenjen, samo oblast bo z nekoliko bolj kultiviranega dela enega odstotka najbogatejših prešla na robatejšo in brezobzirnejšo frakcijo te »elite«. Tako kot pri vseh različnih političnih spremembah je tudi pri tej aktualni surogatni revoluciji osrednje vprašanje to, kako zagotoviti trajnost uzurpacije oblasti. /…/
V poročilih o ameriški volilni kampanji smo v poplavi vulgarnosti, laži, precej kislega humorja in predvsem spektakla lahko pogrešali poročila o mnenjih kandidatov o posameznih vsebinskih temah. Mediji kratko malo med volilno kampanjo še zlasti tako pomembnih tem, kakršna sta vzgoja in izobraževanje, niso postavljali v središče zanimanja. To pa ne pomeni, da mnenj in stališč o tem ni bilo. Donald Trump je izobraževanju še največ pozornosti posvetil v govoru, ki ga je imel v Clevelandu 8. septembra lani. Čeprav mu je zadevni del govora verjetno nekdo napisal, pa je postalo povsem jasno, da ni šlo za prazne besede, takoj ko je za državno sekretarko za izobraževanje imenoval Betsy deVos, znano, ne samo po njenem bogataškem pedigreju, pač pa še posebno po njeni odločni podpori tako imenovanim čarterskim šolam in razvpitim vavčerjem. Prav ta instrument, ki za zdaj omejeno velja v nekaterih zveznih državah, sicer ni nič novega, a doslej so se njegovi uvedbi na zvezni ravni različni demokratični subjekti (od učiteljskih sindikatov do strokovnih krogov) vendarle uspešno upirali. Verjetno je, da se bodo temu upirali tudi posamezni republikanski kongresniki, a tudi v zavezništvu s civilnimi skupinami jim ne bo uspelo ubraniti ZDA pred reformo šolstva, ki bo ta sistem prilagodila potrebam nove okrepljene razredne dominacije.
Politična demagogija, ki jo izraža citat iz Trumpovega clevelandskega nastopa, je znana in neskončnokrat ovržena. »Svoboda izbire«, ki naj bi jo prinesel vavčerski sistem, bi po vseh projekcijah bistveno zmanjšala svobodo izobraževanja in bi otroke podprivilegiranih slojev obsodila na manj kakovostne tradicionalne javne šole, ki bi take postale zaradi učinka vavčerjev. Poleg tega bodo po vseh projekcijah v praksi prevladale cerkvene zasebne šole. /…/ Z uvajanjem vavčerjev, s katerimi starši »svobodno« kupijo izobraževanje svojim otrokom, bi se znaten del javnega federalnega denarja prelil še k drugim zasebnim šolam in k župnijskim (parochial) šolam, ki so doslej bile zunaj sistema javnega financiranja. Tistim, ki bodo hoteli otrokom zagotoviti sekularno izobrazbo, na koncu ne bo preostalo nič drugega, kot da tudi sami organizirajo zasebne šole. Kakšne posledice bo ta privatizacija javnega izobraževanje imela za izobraževanje in delo učiteljev, pa je še posebno kočljivo vprašanje, ki zadeva tudi problematiko ameriškega visokega šolstva – to bo prav tako zanimiva tema med predstoječo trumpovsko »revolucijo«.
In kakšen vpliv, če izvzamemo naključno simboliko tega, da je Trump o šolstvu imel največ za povedati prav v »slovenskem« Clevelandu, utegne imeti ameriški pogrom nad svobodo izobraževanja v imenu iluzorične svobode izbire po svetu in s tem tudi v Sloveniji? /…/ Kdo ve, koliko bo, denimo, v Franciji, domovini sekularnega šolstva, katoliška cerkev skušala prestopiti mejo, ki jo ločuje od države? Kar zadeva Slovenijo, pa je Ustavno sodišče s frapantno neargumentirano, napačno in brutalno neskrito pristransko politično odločitvijo o obveznosti države, da stoodstotno financira zasebne (beri: cerkvene) šole, naredilo korak k trumpizaciji šolstva še veliko pred Trumpovim za ves svet tragičnim političnim uspehom.
DARKO ŠTRAJN
