Vsebina časnika Šolski razgledi številka 16/2016
Otroci s posebnimi potrebami so svojevrstni umetniki. To je Tatjana Hočevar, socialna pedagoginja in defektologinja, ugotavljala že, ko je pripravljala svojo diplomsko nalogo. V tridesetih letih rednega dela z njimi – zaposlena je v Centru za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, OE Dom, Karlovška cesta v Ljubljani – pa to spoznanje le še poglablja in utrjuje. Prav prek likovne govorice (v likovnih delavnicah, likovnem krožku, s sodelovanjem na likovnih mednarodnih natečajih in drugih srečanjih, ustvarjalnem vikendu v domu) so stkali posebno zaupanje, poseben stik, ob tem pa ustvarili prelepe umetnine. Te dokazujejo, da so mladi s posebnimi potrebami ob strokovni in likovno tenkočutni spodbudi svoje predane specialne pedagoginje sposobni poseči po najvišjih zlatih in srebrnih likovnih odličjih. Tako smo tokrat popestrili časopis z nekaterimi deli, ki so jih ustvarili mladi pod mentorstvom Tatjane Hočevar (seveda bomo v eni prihodnjih številk predstavili tudi njeno ustvarjanje). Iz bogate bere smo izbrali motive Ljubljane, predvsem iz okoliša, kjer pretežno nastajajo njihove mojstrovine. In še en razlog je, zakaj prav motivi prestolnice – z oktobrom, z novim študijskim letom, je naša prestolnica še bolj polna mladosti.
V zavezništvu z vami
Uvodnik
Temeljno vprašanje sodobne slovenske šole je, kako uskladiti otrokove in mladostnikove osebne cilje in interese z dinamičnimi koncepti razvoja družbe, njenimi pričakovanji in potrebami ter hkrati zagotoviti šolsko in učiteljevo strokovno avtonomijo.
Katere ključne gospodarske in družbene spremembe določajo prihodnost in razvoj? Katero znanje in spretnosti potrebujejo mladi za ustvarjalno delo in življenje v sodobnem svetu? Ali je slovenska šola pripravljena na izzive prihodnosti? S temi in podobnimi vprašanji se vsakodnevno soočajo tako šolska politika in stroka, predvsem pa učitelji in ravnatelji, ki so v neposrednem stiku z učenci in mladostniki. Neizpodbitno dejstvo je, da mora biti šola vedno pred časom ali vsaj v koraku z njim, sprejemati spremembe ter jih hkrati spodbujati. O sodobni šoli v 21. stoletju dr. Vladimir Korošec.
»Klik za več!«
Izobraževanje odraslih v moji občini
Naš komentar
Pogovori z župani so bili zame zelo zanimiva izkušnja. Spoznala sem, da se v naših občinah dogaja veliko presenetljivo dobrega v izobraževanju odraslih, kar je vsekakor vredno posnemanja. Kljub pomanjkanju denarja znajo v nekaterih občinah poiskati za to področje dobre rešitve. Še posebej prizadevne so nevladne organizacije, društva in tudi Ljudske univerze, največkrat tam, kjer država zataji.
Toda država v vlogi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je tudi tokrat zatajila. Že več let se na ministrstvu spopadajo s problemi sofinanciranja izobraževanja odraslih na lokalni ravni in z zakonsko ureditvijo tega področja; to bi zagotovila občinam stabilnejše sofinanciranje in organizacijo javne mreže za izobraževanje odraslih. Kazalo je tudi, da naš projekt podpirajo, nenazadnje smo opravili nalogo, ki bi jo pravzaprav morala država. Piše Ida Srebotnik.
»Klik za več!«
Sokrat je imel prav
Digitalna tehnologija spreminja način branja in pisanja
Večopravilnost digitalnih naprav je tako velika, da je marsikdaj omejujoča. Imeti na dosegu klika vse, je žal tako obširno, kot je bilo nekoč omejujoče dejstvo težke nedostopnosti do informacij. Zdaj pa se pod našimi prsti odpira ves svet, oddaljen le en miškin klik. Vendar dejstva dvajsetletnih izkušenj vsesplošne digitalizacije ne govorijo temu navdušenju v prid.
Najpomembnejši vprašanji, ki se tako nam, učiteljem, kot tudi drugim strokovnjakom iz sveta kognitivne znanosti odpirajo, sta: ali digitalne platforme podpirajo enake kognitivne mehanizme kot tiskana knjiga in, seveda, ali tipkanje podpira enake kognitivne mehanizme kot pisanje? Razmišlja Zvonka Štolfa.
»Klik za več!«
Pedagoška etika
31. Rutarjeva lekcija
V sodobnih družbah znanja, kot jih ljubkovalno imenujejo, se počasi razvija in širi tendenca, da je delo v šolah vse manj utemeljeno na razmerjih med učenci in učitelji ter vse bolj na regulirani transparentnosti kompetenc in dosežkov, kot bi rekla Foucault in Lyotard. Peter M. Taubman, raziskovalec javnega šolstva, pa bi dodal: priča smo neoliberalnim napadom na javno šolstvo (the neoliberal assault on public education).
Zastopniki edukacijskih ustanov sicer zatrjujejo, da se pri njih vse vrti okrog učencev, vendar to ni res. Vse se namreč vrti okrog znanja, modelov, formatov, transparentnosti in kakovosti produktov, kamor sodita tako učenec kot znanje.
In ko govorimo o kakovosti poučevanja, se ne bi smeli prehitro potolažiti, češ da je potem vse v redu. Mislimo namreč na človeški kapital, ki se mora prilegati vnaprej določenim režimom in procesom. Denimo na delovnih mestih.
Znanje je v taki perspektivi le blagovna znamka, dobrina, blago, ki ga učenec kupi, nato pa kot krošnjar prodaja naprej. Kritično Dušan Rutar.
»Klik za več!«
Na vročem stolu
Kaj storiti zoper izgorevanje slovenskih pedagoških kadrov?
Nedavno mi je bilo pri predstavitvi za ravnatelja na neki srednji šoli postavljeno vprašanje, navedeno v naslovu. Uporabljal bom pozitivno diskriminatoren izraz učiteljice, profesorice in ravnateljice, in ne moške oblike teh besed – zgolj iz razloga, ker je slovensko šolstvo popolnoma feminizirano. Da ne bom narobe razumljen, naj povem, da ženske spoštujem, toda takšno je pač dejansko stanje. To stanje po mnenju mnogih strokovnjakov ni dobro za razvoj predvsem fantov, saj so moški od rojstva pa do tridesetega leta pod prevelikim vzgojnim okriljem in vplivom žensk, številni pa kar do Abrahama in upokojitve, če jo dočakajo. In temu mnenju se pridružujem. Piše mag. Marjan Čufer.
»Klik za več!«
Naši urniki
Uglašeno
Če vse teče po urniku, še nekako gre. Smo kot »naoljene singerce« – to je prispodoba, ki jo izvirno uporablja prijatelj. Singer je namreč znamka znamenitih šivalnih strojev, ki so bili včasih pojem. Ko pa se zgodi kar koli, kar ni na urniku (dodatno delo, bolezen v družini, nepredvideno srečanje …), se ritem sesuje in prenapeti urniki povzročajo še dodatne napetosti. Skratka, slaba volja, ihta itd.
Razmišljam o naravnem urniku, urniku narave, urniku sonca in lune, dneva in noči, plime in oseke, toplote in hlada, druženja in samote … Tako Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
In še...
Podelitev letošnjih najvišjih nagrad RS na področju šolstva je pospremil tudi jubilejni zbornik Pol stoletja nagrajevanja izjemnih dosežkov na področju vzgoje in izobraževanja: od Žagarjevih nagrad do nagrad RS na področju šolstva, ki ga na kratko predstavljamo, objavljamo pa tudi obrazložitve letošnjih nagrajencev. Čestitamo nagrajencem,torej iskrene čestitkeHelena Fojkar Zupančič, mag. Breda Forjanič, OŠ Bistrica ob Sotli, JZ Park Škocjanske jame, dr. Slavko Gaber, dr. Rajko Šugman, dr. Sonja Pečjak, mag. Črtomir Frelih, dr. Darjo Felda, Olga Rupnik Krže in mag. Marko Strle. *Iščem pravico je naslov zapisa učiteljice, ki doživlja trpinčenje na delovnem mestu, in sicer od delodajalca, od ravnatelja. To je postalo že del vsakdana, a ne samo njenega, tudi še od nekaterih njenih sodelavcev. * Načrt integritete – kaj je to? Dejstvo je, da sta zanj ključni osebna zavezanost in predanost vodstva in vseh zaposlenih. * Kako lahko drugače – beseda je o socialni vključenosti otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. * Hendikep, inkluzija in kapital. Naloga pisca tega prispevka je, da se spusti na trdna tla in dokaže, da je sodobna prevladujoča ideologija globalnega neoliberalnega sveta natanko materialistična in prav zato idealistična, utopična in neuresničljiva za veliko večino ljudi, ki se prebijajo skozi vsakdanje življenje. Tako je zapisal sam. * Spomnim se profesorja s svoje alme mater, tržaške univerze; ob naveličanih obrazih tistih nekaj študentov, ki smo z muko vztrajali pri obisku predavanj, je naposled izustil: »Upam, da bo vsak izmed vas enkrat poučeval.« List iz dnevnika tokrat izpod peresa Maje Cergol. * »Tako ljubeči znate biti, a ste zaprti,« ugotavlja ognjevita gospa Sara Memić, učiteljica po poklicu, ki je prišla iz Banja Luke pred več kot 30 leti. »Še veliko bolj bi lahko pomagala Sloveniji – a ena lastovka ne prinese pomladi. Tako ljubeči znate biti, a ste zaprti!« Jasnovidnost, dar za znanje. * Sprehod po arhitekturni razstavi, po Benetkah, po že tradicionalnem tamkajšnjem bienalu, s študentko drugega letnika arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
Jasna Kontler Salamon se ozira predvsem v visoko šolstvo, a razmišlja o izobraževanju na vseh ravneh, tokrat tudi o dvojnih merilih, ki so postala praksa. »Naj nam muze pomagajo usmerjati pouk zgodovine,« lahko strnemo poročilo z zborovanja zgodovinarjev. Pojdite v kino na Maraton, še posebno srednješolski mladini priporočam film in, seveda, njihovim učiteljem; čaka vas dobra ura zgodovine, sociologije in športa, začinjena z lepoto narave, ki nas obdaja in je v nas. Sprehajamo se med novimi knjižnimi izdajami, pišemo o obveznih izbirnih vsebinah, pravzaprav o metodologiji raziskovalnega dela. Za vas razmišljamo tudi o tem, kako sami prodajamo svojo zasebnost in o ocenjevanju, pravzaprav o razpetosti med objektivnostjo in človečnostjo.
To je le del zanimivih vsebin iz novih Šolskih razgledov!
