V zavezništvu z vami

Uvodnik

/…/ Preprosto dejstvo je, da se svet v vseh pogledih hitro spreminja, da spremembe dosegajo vsa področja družbenega dogajanja in imajo neslutene razvojne razsežnosti, ki nas neprestano ozaveščajo z vizijo naprednega in kakovostnega življenja. Spremembe so v nas samih, v ljudeh, ki jih hote ali nehote vnašamo v svoje življenje in družbeno okolje.

»Če želiš videti spremembe v svetu, moraš ti biti ta sprememba,« pravi Mahatma Gandhi. Zato danes ni več vprašanje, ali spremembe sprejemati, jih ponotranjiti in z njimi živeti, temveč koliko smo spremembe sposobni sami spodbujati, jih uresničevati in udejanjiti, da bodo resnično pripomogle k posameznikovemu in družbenemu razvoju. To drži tudi za slovensko šolo, ki pod vplivom hitrih tehnoloških, družbenih in kulturnih sprememb oblikuje in prilagaja svojo razvojno vizijo. Šola je zapleteno in dinamično stičišče raznolikih družbenih, gospodarskih in celo ideoloških interesov, vendar mora biti varno okolje za otrokovo in mladostnikovo socialno, čustveno in poklicno dozorevanje. Temeljno vprašanje sodobne slovenske šole je, kako uskladiti otrokove in mladostnikove osebne cilje in interese z dinamičnimi koncepti razvoja družbe, njenimi pričakovanji in potrebami ter hkrati zagotoviti šolsko in učiteljevo strokovno avtonomijo.

Katere ključne gospodarske in družbene spremembe določajo prihodnost in razvoj? Katero znanje in spretnosti potrebujejo mladi za ustvarjalno delo in življenje v sodobnem svetu? Ali je slovenska šola pripravljena na izzive prihodnosti? S temi in podobnimi vprašanji se vsakodnevno soočajo tako šolska politika in stroka, predvsem pa učitelji in ravnatelji, ki so v neposrednem stiku z učenci in mladostniki. /…/

Ko govorimo o znanju, spretnostih, vrednotah in posameznikovih osebnostnih lastnostih, ki bi jih naj mladi pridobili in utrdili v procesu izobraževanja in ki zagotavljajo trajnostni materialni razvoj ter določajo kakovost življenja in družbenih odnosov v 21. stoletju, so v ospredju inovativnost, podjetnost, samoiniciativnost, kritičnost mišljenja, solidarnost, strpnost, sodelovanje in predvsem vztrajna zavezanost stalnemu vseživljenjskemu učenju. Na teh globalnih izhodiščih se uresničujejo koncepti sodobnega pouka tudi v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih in sodobni pristopi njihovega vodenja ter upravljanja, ki morata biti bolj kot kadar koli doslej usmerjena v spodbujanje učenja ter zagotavljanje pogojev za učenje in poučevanje. Pri tem niso v ospredju materialni, finančni in organizacijski pogoji, ki morajo postati del sistemskih rešitev, temveč je v ospredju ravnateljevo prizadevanje za krepitev dobrih odnosov, zagotavljanje kakovosti, usposabljanje učiteljev, motiviranost, oblikovanje skupnih vrednot, torej vse tisto, kar omogoča in utrjuje trajno učenje.

Osrednja tema letošnjih jesenskih posvetov ravnateljic in ravnateljev v Portorožu, ki jih Šola za ravnatelje že več kot dvajset let organizira skupaj z ministrstvom, je položaj otroka, učenca in dijaka v spremenjenem družbenem, gospodarskem, kulturnem in tehnološkem okolju 21. stoletja ter v skladu s tem odzivnost šol na izzive in spremembe, kar hkrati zahteva oblikovanje novih pristopov na področju vodenja.

/…/ Na podlagi bogatih izkušenj z izvajanjem razvojnih programov in izkazanih potreb v okolju se bomo v novem programskem obdobju osredotočili na tri za uspešno ravnateljevanje ključna področja, in sicer: na razvoj celovitega modela podpore ravnateljevanju, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti in usposabljanje za potrebe vodenja inovativnega javnega zavoda.

Tako kot doslej bomo tudi v prihodnje dejavnost Šole za ravnatelje gradili v zavezništvu z uporabniki, torej z ravnateljicami in ravnatelji, kar je zagotovo najpomembnejši in najučinkovitejši pristop za razvoj in utrjevanje vodenja slovenskih vrtcev in šol.

Dr. VLADIMIR KOROŠEC