Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2016

Nežne, drobne, krhke. Tople in ljube, tenkih svetlih glasov. Seveda so tudi velike, celo orjaške, ki se bolj predirajoče oglašajo. Eno in drugo so – ptice. Ne bomo spoznavali njihove razvojne poti – mimogrede: ste vedeli, da izvirajo iz krilatih dinozavrov in so torej v neposrednem sorodstvu s plazilci? – in tudi ne njihovih značilnosti. Le prostor v teh Šolskih razgledih jim namenjamo – fotografije so iz knjige Axela Gutjahra Ptice naših vrtov, sadovnjakov, polj in gozdov (Mladinska knjiga) – in tako sebe in vas spomnimo, da jim, če še nismo, na svoje okenske police, na balkone ali v vrtove namestimo ptičje hiške in nasujemo hrano zanje, kar proso in sončnična semena, morda obesimo še kakšno lojno pogačo. Četudi je letošnja zima zelo mila, vsaj do zdaj je bila takšna, nam bodo ptice za pozornost hvaležne. Čez mesec, dva … nas bodo bogato nagradile s svojim prelepim petjem, ki ga je že zdaj slišati obilo. Ne le, da nas ubrano in igrivo ptičje žvrgolenje zmeraj znova vse po vrsti razveseljuje; ptice nas tudi navdihujejo, zlasti ko z razprtimi krili lahkotno in zračno drsijo po sinjini tja daleč, na videz v neskončnost. Jim zavidamo svobodo? Včasih pa res. A te iste ptice se večinoma zmeraj znova vračajo v svoja domovanja, da potem ponovno vzletijo …

Ptice pa niso le med nebom in zemljo. Tudi v naših dušah so, a te so prav posebne. Takole piše Michail Snunit, izraelska pesnica in novinarka, v svoji znameniti, že večkrat ponatisnjeni knjižici Ptica v duši:

»Nadvse pomembno je, da ptici v duši čim skrbneje prisluhnemo.
Včasih namreč kliče, pa je ne slišimo.
Kakšna škoda! Toliko zanimivega nam ima povedati o nas samih!
Zaupala nam bi rada, kakšna občutja zaklepamo v svoje predalčke.
Nekateri jo slišimo ves čas.
Drugi skoraj nikoli.
Tretji spet –
enkrat samkrat v življenju.
Zato ne bi bilo napak,
ko bi vsaj tu in tam –
morda v kaki tihi noči, ko vse spi –
prisluhnili ptici v duši,
ki ščebeče globoko v nas ...«

Res. Nahranimo vsak dan znova tudi ptico v svoji duši. Morda, vsaj malo, tudi v naši družbi.

(Ne)pravičnost v slovenski šolski vertikali

Uvodnik

Pravičen šolski sistem omogoča, da so ocene, zaključki in prehodi neodvisni od spola učencev in kulturnega ter socialno-ekonomskega statusa (SES) družin, iz katerih prihajajo. To pa ne pomeni uravnilovke v visokih ocenah in diplomah.

Med dijaki, ki so izkazovali enak nivo eksterno izmerjenega znanja, so v OECD delali analize o ponavljavcih in kariernem pričakovanju. Med prikrajšanimi učenci (po SES) je v Sloveniji že do začetka srednje šole ugotovljena veliko večja verjetnost za ponavljanje razreda. Med privilegiranimi dijaki (po SES) so pričakovanja, da bodo sklenili šolanje (samo) s srednjo šolo, štirikrat manjša kot med prikrajšanimi učenci (po SES). Slovenija je v skupini petih držav, kjer so te razlike največje (po podatkih OECD, 2012). Pričakovanja dijakov se v praksi izkažejo kot samouresničujoča se prerokba. Dr. Darko Zupanc.

»Klik za več!«

Trendi spreminjanja

Gimnazija

Pri razmisleku o tako pomembnih vprašanjih, kot sta porazdelitev družbenega bogastva in družbena pravičnost, ne bomo veliko opravili brez splošne izobrazbe (vlaganja v izobraževanje) in potemtakem ne brez humanistike in družboslovja, ki sta zelo pomembna dela splošne izobrazbe.

K temu nas navsezadnje poziva tudi Zakon o gimnaziji, v katerem v drugem členu, torej členu, ki niza cilje gimnazijskega izobraževanja, preberemo, da splošna in strokovna gimnazija (med drugim) razvijata samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje; spodbujata zavest o integriteti posameznika; vzgajata za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi; vzgajata za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije; razvijata pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države; vzbujata zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje, razvijata zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana itd. Razmišlja Andrej Adam.

»Klik za več!«

Učitelj je učenec

Srečanje z Noahom Charneyem

Kamničan, sicer Američan, dr. Noah Charney je umetnostni zgodovinar, pisatelj in predavatelj, ki živi od zgodb, ki jih objavlja v številnih člankih in knjigah. Še posebej ga zanimajo – tatovi umetnin. Je avtor mednarodne uspešnice Tat umetnin (The Art Thief) in drugih knjig o umetnostni zgodovini. Doktorat je namenil našemu znamenitemu arhitektu Plečniku. Hkrati zna svoje izkušnje pisatelja in učitelja zelo konkretno in jasno posredovati tistim, ki mu prisluhnejo. Oba sva bila navdušena nad neposrednostjo, ki nama jo je podaril ob kavici. Piše Urban Praprotnik.

»Klik za več!«

Izgorelost

… pri učiteljih. Kaj pa pri učencih?

Otroci so resnično preveč izčrpani. Vsako leto bolj ugotavljam, da se težje zberejo in da potrebujejo več časa za opravljanje osnovnih nalog, ki jim jih nalagamo v šoli in doma. Morda ne bi bilo slabo, če bi jim omogočili več gibanja, druženja in igre. Ti otroci so generacije, ki se bodo večinoma preživljali z računalniki – sede, brez družbe. Omogočimo jim lepo in prijetno otroštvo brez nepotrebnega izčrpavanja. Glas iz prakse Mojce Grad.

»Klik za več!«

Skrivno življenje mojega telesa

Uglašeno

»Vsako čustvo ima svoj dom in ta dom so naši organi. Prav te skušamo uprizoriti v naši komediji,« pojasnjuje Anita pred ogledom predstave, ki jo je pripravila skupaj s prijatelji, in prav skrbno pazi, da ne pozabi koga od sodelujočih imenovati in se mu zahvaliti.

V dobri uri spremljamo telo, ki se znajde tik pred kolapsom. Seveda so v ospredju, torej v glavni vlogi, jetra, ki so v današnji družbi najbolj obremenjena – kako ne bi bila, ko pa se od nas pričakuje, da bomo vedno hitrejši, močnejši, lepši … In tako se na koncu utrudijo in zlomijo vsi organi ... Razmislek Lučke Lešnik.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Saj ne bi bili aktualen časopis, če ne bi tudi mi pisali o dodatku za stalno pripravljenost. Ugotavljamo, da je cehovska akademska solidarnost očitno nad etičnimi standardi. Univerza teče kazenski (etični) krog. *** Kaj je treba storiti v šoli, kako vstopiti v medijski prostor, kjer je vse znanje na voljo in se njegova forma vse bolj transformira v oblike novih čitljivosti, (še) ne vemo, toda v ta prostor vsakršnega dojemanja in sporazumevanja ne moremo več »ne vstopiti«. Čas novih pismenosti. *** Alain Badiou večkrat poudari, da je edino pravo izobraževanje ljudi tisto z resnico. Tako izobraževanje pa niti slučajno ni preprosto in ni nekaj, česar bi si ljudje želeli po naravi. Prav nasprotno je res: takega izobraževanja se ljudje spontano otepajo. Bodi hladen in vztrajaj. *** Kako so se likali. Miha Mohor – slovenist, strasten bralec, pisec, učitelj literarne ustvarjalnosti … *** Nesamostojni odvisniki sistema. Gre res za otroke s posebnimi potrebami ali prevečkrat za slabo vzgojene, ki jim niso pravočasno postavili mej in pravil? Starši v šoli. *** Kako lahko jaz delam več kot on ali mi več kot vi, če sem jaz mi in mi vi? Uf, kakšna zmeda ob osebnih zaimkih. Poglejmo se v ogledalo.

Kaj lahko storimo, da se holokavst nikdar ne bi ponovil? Spominjajmo se in ne pozabimo.

»Kaj pa ti čutiš«? – je priljubljeno vprašanje terapevta mag. Andreja Debeljaka, o njem pa boste lahko zvedeli še kaj drugega. Rut Zlobec, prof. slovenščine, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Srbiji, je svoj List iz dnevnika obarvala novoletno. Novica, da je tržni inšpektorat proti prodaji na šolskih tržnicah, je dodobra pretresel šolsko in drugo javnost. Zanima nas vaše mnenje o tem. Hitremu tempu življenja se je treba upreti, vsaj za trenutek, si vzeti čas za pogovor. Ne prezrite tudi zanimive rubrike, namenjene ohranjanju slovenskega ljudskega izročila; beseda je o vodi v slovenski ljudski dediščini in v šolskem predmetniku. Sprehajamo se tudi med novimi knjigami in posebej opozarjamo na priročnik Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka izpod peresa Ranka Rajovića, zdravnika specialista in še mnogokaj. Tu sta tudi zanimivi rubriki Kaj bi mi brez spleta – beseda je o vdoru v e-redovalnico – in Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja, ki tokrat ugotavlja, da babica ni storila prav nič narobe, ko je bila pri njej na počitnicah vnukinja (očitke, sicer blage, ji je namenil sin); objavljamo še veliko drugega zanimivega, med drugim zmeraj znova aktualne čečkalčke in še kaj …

Pozor!

O varstvu osebnih podatkov pri uporabi sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Z novim letom smo vstopili tudi v leto nove finančne perspektive, v sklopu katere MIZŠ že pripravlja različne razvojne projekte t. i. kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020.

Z NLB Predplačniško kartico MasterCard lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite.