(Ne)pravičnost v slovenski šolski vertikali
Uvodnik
Pravičen šolski sistem omogoča, da so ocene, zaključki in prehodi neodvisni od spola učencev in kulturnega ter socialno-ekonomskega statusa (SES) družin, iz katerih prihajajo. To pa ne pomeni uravnilovke v visokih ocenah in diplomah.
Med dijaki, ki so izkazovali enak nivo eksterno izmerjenega znanja, so v OECD delali analize o ponavljavcih in kariernem pričakovanju. Med prikrajšanimi učenci (po SES) je v Sloveniji že do začetka srednje šole ugotovljena veliko večja verjetnost za ponavljanje razreda. Med privilegiranimi dijaki (po SES) so pričakovanja, da bodo sklenili šolanje (samo) s srednjo šolo, štirikrat manjša kot med prikrajšanimi učenci (po SES). Slovenija je v skupini petih držav, kjer so te razlike največje (po podatkih OECD, 2012). Pričakovanja dijakov se v praksi izkažejo kot samouresničujoča se prerokba.
Učitelji običajno dajejo glede na SES privilegiranim dijakom in dekletom boljše šolske ocene, četudi zunanje preverjanje znanja pri njih ne izkazuje boljših dosežkov kot pri prikrajšanih dijakih in fantih (prav tako glede na SES). Na prehod iz osnovne šole v srednjo v Sloveniji pomembno vplivajo interne šolske ocene. Vpis v različne vrste srednjih šol se 'zgodi' izrazito po SES učencev. V gimnazijah so praviloma otroci staršev z višjo izobrazbo, višjimi prihodki in z več premoženja, v srednjih strokovnih šolah so otroci (nižjega) srednjega sloja, v poklicnih šolah pa so otroci iz, kar se tiče SES, prikrajšanih družin. Za potrditev ni treba navajati podrobnih statističnih podatkov, med različnimi vrstami šol ali v srednješolskem centru se lahko pogleda različne deleže upravičenih do subvencije za malico. Mediana letnega bruto dohodka družin gimnazijskih maturantov leta 2013 je bila za 50 odstotkov višja od dohodka družin poklicnih maturantov; v povprečju je razlika 70 odstotkov. V gimnazijah je višja za eno povprečno letno plačo v RS, torej za 18.600 evrov.
Sistem eksternega preverjanja znanja s splošno in poklicno maturo zmanjšuje razkorak med dekleti in fanti pri maturitetnih ocenah in splošnem uspehu glede na interno šolsko ocenjevanje. Družbena razslojenost, ki se v Sloveniji izrazito izkaže na prehodu iz osnovne šole v srednjo, se prenaša tudi naprej v terciarno izobraževanje. S. Gaber, M. Poljanšek in L. Marjanovič-Umek so že pred leti ugotavljali, če se dijaki z nizkim SES odločijo za univerzitetni študij, se odločijo za manj prestižne programe (učiteljstvo, tehnični poklici ipd.). Populacija iz zgornjega srednjega razreda in višjega razreda pa se pogosteje odloča za študij prava, arhitekture, medicine, torej za študij na 'prestižnih fakultetah'. V kriznem času, ob množici diplom in visoki brezposelnosti, diplomanti iz višjih slojev najbrž prej dobijo službo, kot tisti iz določenih etničnih in/ali socialnih skupin.
Za področje izobraževanja v Sloveniji nedavno Poročilo tehnične misije Mednarodnega denarnega sklada IMF (IMF Country Report No. 15/265, september 2015, 6) kritizira: 'visok' delež BDP, ki se namenja za šolstvo (četrti najvišji v EU), neučinkovitost primarnega in delno sekundarnega šolstva, poudarjeno je neprilagojeno financiranje glede na demografske spremembe in predlaga povišanje števila učencev na strokovnega delavca. Zanimivo pa je, da poročilo IMF za terciarno izobraževanje ne izpostavlja niti 'količinskih' odstopanj niti kakovosti, kaj šele pravičnosti. Niti v zaključku omenjenega poročila niti v medijskih odzivih nisem zasledil odziva na povzemanje študije, ki ugotavlja: »Manj kot 10 odstotkov državne podpore v Sloveniji gre 20 odstotkom študentov z najnižjimi družinskimi prihodki.«
V Sloveniji gre torej zgornjim 80 odstotkom študentov po višini družinskih prihodkov več kot 90 odstotkov državne podpore! Pa naj razume, kdor more!
V teoriji se temu reče tudi Matejev učinek – pojem je povzet iz Matejevega evangelija (Mt 13, 12, Mt 25, 29): »Kdor ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.«
Res se tudi drugje v Evropi ugotavlja, da sistemi izobraževanja in usposabljanja ponovijo ali celo pomnožijo že obstoječe neenakosti. Ne more pa nam biti vseeno, da imamo v šolskem sistemu v Sloveniji takšne in tolikšne nepravičnosti.
Dr. DARKO ZUPANC
