Vsebina časnika Šolski razgledi številka 13/2015

Vrtovi vabijo

Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen

Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen, pravijo. To je tudi vodilo razstave o šolskih vrtovih, ki si jo lahko ogledate v Slovenskem šolskem muzeju (SŠM) Vrtovi vabijo. Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. In vrtovi se prav v teh dneh kažejo v svoji najlepši podobi, saj nas bogato obdarjajo z vsem, kar smo zasejali, marsikaj pa se je zasejalo tudi samo in nas prijetno presenetilo … Pravzaprav je podoba vrtov za prave vrtičkarje zmeraj najlepša. Da, tako je, ko smo prežeti z ljubeznijo mi in vsi ter vse, kar nas obdaja.

Šolskih vrtov ali vsaj gredic in vrtnih korit je v zadnjih letih ponovno čedalje več. Navdušeni so mentorji, navdušeni učenci in dijaki; tudi mi (kar pošljite nam svoje dobre vrtičkarske izkušnje!). Vabimo vas na sprehod med šolskimi vrtovi, bujnimi, zelenimi in pisanimi, tudi po teh Šolskih razgledih (fotografije so nam odstopili v SŠM).

Naj bodo prav vrtovi, zasajeni z ljubeznijo, dobra popotnica v novo šolsko leto.

»Klik za več!«

Upajmo si biti ljudje

Uvodnik

Iztočnica tokratnega uvodnika je zapis Barbare Motoh Bračanov Dve limoni in žlička medu (smo ga ponatisnili). Kislo-grenko-sladko sem se zamislila ob njenem besedilu. Delujemo namreč tako, kakor da so papirji pomembnejši kot dejanja in človek! In tisti ljudje, ki živijo od papirjev in jim je birokracija pravzaprav kruh, pogosto živijo veliko lažje od mnogih, ki še zmeraj verjamemo predvsem v ljudi, tiste z veliko začetnico, in ne le v papirje. Hm, potemtakem je žal po svoje razumljivo, da se birokracija razrašča v vse pore našega življenja; a tistim, ki nam je birokracija predvsem v nadlogo in to ni naša osnovna dejavnost, nam tovrstna papirologija (tudi v elektronskih različicah) odžira čedalje več dragocenega časa, zato tisto, kar počnemo, znamo in dobro počnemo, komajda še utegnemo početi … Tako razmišlja Lučka Lešnik.

»Klik za več!«

Begunci med nami

Ko je stiska prehuda in skoraj nedoumljiva, je najpomembnejše ostati dober in človeški

Akademik Borut Pahor je pred dnevi dopolnil častitljivi 102 leti in dodal še nekaj k vrsti svojih visokih priznanj in nagrad – postal je ambasador slovenske kulture. Gotovo upravičeno, saj je malokdo tako kot on bran in slišan tudi onkraj naših meja. A sama ob tem bolj razmišljam o njegovih besedah, da je mladini treba povedati resnico in da naši državi manjka zavest naroda. Kako resnično je to! Koliko bolj resnično in potrebno v dneh, ko v vseh poročilih in tudi v vsakdanjih pogovorih ljudi nenehno poslušamo napovedi o množičnem valu beguncev, ki bo v nekaj dneh dosegel Slovenijo. Ob tem pa še grozljive pripovedi o napadih na azilne domove in drugih vse pogostejših pojavih rasizma in ksenofobije v Nemčiji in drugje.

Sprašujem se, koliko smo pripravljeni na to, da se vojna na Bližjem Vzhodu z ekranov premika v našo bližino. Kako so tudi v naših šolah pripravljeni na težko nalogo seznanjanja mladih s političnimi in zgodovinskimi ozadji teh dogajanj in na odgovore na njihova pričakovana vprašanja? Kolumna Jasne Kontler Salamon.

»Klik za več!«

Proust je imel prav

Migracije. Mobilnost. Kako v boljšo prihodnost?

Tednik Mladina v svoji rubriki ‘8 dni/teden’ redno objavlja vremensko poročilo za italijanski otok Lampeduso, v zadnjih letih znano kot glavno pribežališče beguncev iz Afrike. Poročilo me vsak teden znova opominja: pod jasnim/oblačnim nebom in pri takih ali drugačnih temperaturah se odvijajo zgodbe političnih in ekonomskih beguncev, ki sicer na otok pridejo živi, pred njimi pa je zelo negotova prihodnost.

Obenem pa me beseda 'Lampedusa' spomni na nekaj povsem drugega: leta 2012 je Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY začela z velikim projektom. Na Lampedusi so začeli ustvarjati knjižnico, ki bi jo s pridom lahko uporabljali – to se mi zdi zelo pomembno – tako mladi domačini kot tudi otroci priseljencev. Da bi vstop v svet zgodb bil karseda brez težav omogočen prav vsem bralcem, ne glede na njihov materni jezik in domačo kulturo, so se odločili za slikanice brez besedila, t. i. ‘Silent Books’, kjer namesto besed zgodbe pripovedujejo ilustracije, pojasnjuje Veronika Rot Gabrovec.

»Klik za več!«

Odprtost duha

Rutarjeve lekcije, osma

Odprt človek usmerja pozornost k resnici in ne trdi, da jo je ustvaril sam, zato odprtost duha razumemo tudi kot provokacijo, ne pa kot učenja na pamet, ponavljanja za avtoritetami ali poskusov, da bi si človek zapomnil interpretacije, do katerih so prišli drugi.

Človek resnično živi šele v odprtosti duha, kar pomeni, da živi, kot bi bil nesmrten, živi v tem, kar pomeni angleška beseda grace, medtem ko je imperativ sedanjega kapitalističnega življenja ravno nasproten: Živi le za svoje trenutno ugodje.

Natanko zato Platonov filozof zapusti votlino, kajti človek, ki ne živi za ideje, temveč živi le za ugodje, ni človek, temveč je človeška žival. Piše Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Listki in kartončki

Preprosto uporabno

Naslednji članek se bo morebiti komu zdel – glede na visok razcvet in splošno popularno poveličevanje IKT-ja – bogokleten. Naj že takoj priznam, da sem starokopitna, zatorej naj mi bo (vsaj polovično) odpuščeno. Lahko se bosta komu ta zamisel in način dela, kakršnega prakticiram, zdela zamudna in nepraktična, sploh ob primerjavi z vsemi, kar omogoča IKT. Ali pa bo nemara komu sporno, ker to ni uradno priznana ali poimenovana metodologija v slovenskih šolah.

Ko dobim učence v 5. ali 6. razredu, najprej napravim najpomembnejše – kartončke: na rumene zvezdice, mavrične loke, sivo-modre kamne, školjke, banane ali jabolka …, z lepo pisavo napišem imena in priimke učencev … O svojih izkušnjah s preskušeno metodi Olga Novak.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

O prepoznavanju nadarjenih in delu z njimi. Želijo si poglabljati svoje znanje, a za to potrebujejo več časa, kot ga imajo na voljo. * O visokošolski didaktiki na mednarodni konferenci IUT v Ljubljani, ki je bila prostor živega dialoga in pobud za izboljšanje univerzitetnega poučevanja. Aktualno in izzivalno. *Dve stvari sta me pred tedni presenetili. Prvič, merilo, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izbralo za dodelitev tisoč štipendij za deficitarne poklice, in drugič, kako pomemben je za številne posameznike denar – sto evrov na mesec – za odločitev glede izbire svojega poklica. Kdor prvi pride, prvi melje. * Kakšno motivacijo mora imeti učitelj, da prenese vse napore in poniževanja, ko pa že vnaprej ve, da to že jutri nikomur več ne bo nič pomenilo? Vsaj osmrtnica. * Že Bertrand Russell je zapisal: »Noben človek ne more biti dober učitelj, če ne čuti tople naklonjenosti do svojih učencev in pristne želje, da bi jim posredoval, kar sam ceni.« Učiteljevo srce. *Zavest o atomski bombi je zavest o temni strani našega življenja, je zavest, da nasilje in trpljenje nista virtualni zadevi s televizijskih ekranov, temveč realnost tega sveta. Oživimo čas – posadimo drevo kaki! *Svetovali so čim večje naslove, podnaslove in mednaslove, veliko fotografij in čim krajša besedila. In bleščeče barve, seveda. To je nujno za časopise, če želijo preživeti, so dejali … In mnogi časopisi, revije so sledili tem novodobnim mantram. V rubriki Uglašeno Listanje pod krošnjami. *Še je čas za pot v Zagreb, Auguste Rodin in Ivan Meštrović vas pričakujeta. Snidenje velikanov. * Ciril Zlobec in njegova Ljubezen. To je spet ena od pesnikovih zbirk pesmi, ki bo pristala tako med mladimi zaljubljenimi srci kot med starejšimi in bo ljudi preprosto učila ljubiti. Živela bo med ljudmi, za ljudi in z ljudmi. To pa je najvišja stopnja poslanstva, ki ga neka pesniška zbirka poleg literarnega lahko doseže. * Niste vedeli, da je biografija veda o rastlinah in da je onostranstvo nasprotna stran? Mi tudi ne. Kaj pa likovnega umetnika in slikarja Toneta Partljiča poznate? Morda skladatelja Riharda Jakopiča? Nasmejmo se.

In še: V minianketi v rubriki Zanima nas tokrat o počitniškem utripu na naših šolah in o tem, kako vstopajo v novo šolsko leto; v Športnem pogledu o bridkem spoznanju; objavljamo poročilo s Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, s 45. strokovnega srečanja vzgojiteljev dijaških domov Slovenije, z nami se lahko nasmehnete kupu šolske administracije, legendarnim čečkalčkom … Seveda ne spreglejte naše priloge Odzivanja z zanimivimi prispevki iz vašega vsakdana! In še in še …

Pozor!

Objavljamo razpise delovnih mest ravnateljev.

Filozofska fakulteta v Ljubljani vabi k vpisu v programe za izpopolnjevanje.

Bralno društvo Slovenije vas pričakuje na strokovnem posvetu Branje združuje: z BDS že 20 let.

Založba Malinc vas vabi na praktično delavnico motiviranja za branje.

Kje je doma inovativno podjetništvo? Na Trgu republike 2 v Ljubljani …