Vsebina časnika Šolski razgledi številka 12/2015
Umetniška dela, slike, risbe, fotografije, grafiti, poezija, ilustracije ... Vse to bogati svet vsestranske ustvarjalke Maje Sever, ki poučuje likovno vzgojo na Osnovni šoli Gabrovka – Dole. Dela tudi v oddelku podaljšanega bivanja, jeseni pa jo na šoli čakajo še novi izzivi; zagotovo bo z veseljem o tem kaj povedala ali zapisala za naš in vaš časopis, ko bo čas za to. Z mladimi se imenitno počuti, sploh ji je ozračje na šoli zelo všeč, navdušeni so vsi, učenci in ona. Maja skozi smeh razlaga, kako so dekleta ponosna na z grafiti porisano in popisano ograjo na šolski terasi, ki sijoča žari in že na daleč vabi poglede. Ustvarjale so jo nedolgo tega in pri delu neizmerno uživale.
Sicer pa ima Maja za seboj že zelo pestro in razgibano pot. Po diplomi in magisteriju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani se je spopolnjevala v Madridu in Pragi, pozneje je ustvarjala v ZDA in Švici. Za njo je že veliko razstav in še marsičesa (www.maja-sever.si), predvsem tudi izkušenj, kako je biti samostojna kulturna delavka. Težko, a lepo. In kako je biti učiteljica? Maja se namuzne in pove, tako kot je, in sicer da ima eno in drugo dobre in slabe plati.
Tudi v Šolskih razgledih smo pred leti (št. 20, 2010) že imeli priložnost spoznati del njenega umetniškega ustvarjanja, nekaj njenih stvaritev pa vas bo pospremilo po tokratni številki, zadnji pred počitnicami. Vse, kar vidite, je iz cikla Nekje v času.
Prepustite se modrini, globini, svežini, neskončnosti. Izgubite se v času vsaj za kak trenutek, kaj trenutek, lahko dlje, saj so pred durmi vendar počitnice, težko pričakovane in zaslužene ... Naj bodo – najlepše.
Oče slovenske telesne kulture za poletni čas
Uvodnik: Kaj svetuje dr. Viktor Murnik?
Lani in letos smo snemali dokumentarni film z režiserjem Klemenom Dvornikom o dr. Viktorju Murniku – očetu slovenske telesne kulture. Gospod dr. Viktor Murnik je bil po osnovni izobrazbi pravnik, vendar je bil v mladosti deležen močne družinske kulturne (predvsem glasbene in telesne) vzgoje. Kot tajnik deželne trgovske in obrtne zbornice v Avstro-Ogrski monarhiji je soustanavljal tudi trgovsko akademijo in ljubljanski sejem. Kot oče slovenske telesne kulture je, žal, namerno pozabljen, tako kot tudi Sokoli … Dr. Ivan Čuk.
»Klik za več!«
Ovirana svoboda
Naš komentar
Ste se kdaj poškodovali tako zelo, da niste mogli nekaj časa hoditi ali uporabljati rok? Meni se je to zgodilo pred kratkim, ko mi je na mokrih tleh grdo spodrsnilo in sem si med padcem poškodovala roko in nekaj reber, potem pa sem se morala vrniti še med udeležence seminarja, na katerem sem predavala, in z bolečinami nadaljevati, kot da se ni zgodilo nič. Naključje je hotelo, da sem predavala na zadnjem modulu v programu, namenjenemu inkluziji odraslih s posebnimi potrebami v izobraževanje. Ta moja roka bo samo nekaj časa manj uporabna in kakršna koli primerjava s tistimi, ki svojih rok ali nog sploh ne morejo več uporabljati in so odvisni od invalidskega vozička, je skoraj žaljiva. Vendar si moram priznati, da odkar sodelujem pri tem izobraževanju, vedno bolj spoznavam svet in življenje ljudi s posebnimi potrebami, ne samo tistih gibalno oviranih, temveč tudi slepih, gluhih … Postajam vse občutljivejša in pozornejša na marsikaj, česar pred tem sploh nisem videla ali pa se je dogajalo mimo mene, v tistem drugem, meni nepoznanem svetu … Razmišlja Ida Srebotnik.
»Klik za več!«
Nasilnost organiziranega pozabljanja v šolah
Rutarjeve lekcije, sedma
Če kapitalizem vpliva na vse v življenju in hoče vplivati na vse, potem vpliva tudi na šole.
Torej ni naključje, da je v šolah še vedno izjemno veliko učenja na pamet. Otroci si kot bodoča delovna sila polnijo glave z uporabnimi podatki, znanjem in informacijami, ne učijo pa se misliti. Razmišljanje je namreč nevarno – vselej je bilo –, terja pa tudi veliko časa, ki je v kapitalizmu denar. Učitelji ocenjujejo tako pridobljeno znanje.
V resnici velikokrat ne ocenjujejo znanja, kajti memorirani podatki niso znanje. Za človeka, ki je utelešena enciklopedija, še ne moremo reči, da tudi kaj zna. Ko učitelji ocenjujejo, kako dobro si učenci ali dijaki zapomnijo goro podatkov, še ne ocenjujejo znanja.
Učenci, dijaki in celo študenti v bolonjskem režimu na testih pogosto le naštevajo, obkrožajo pravilne dogovore in jih prepoznavajo. Kognitivne sposobnosti, ki jih morajo pri tem uporabljati, so elementarne. In pomnjenje sploh ni kognitivna funkcija, temveč je podlaga zanje.
Zakaj imajo v šolah tako radi pomnjenje? In zakaj nimajo vsaj enako radi razmišljanja?
Kritični razmislek Dušana Rutarja.
»Klik za več!«
Zbudimo se
Uglašeno
Tomo piše o staroselskih vrednotah, sobivanju, sožitju; o množicah beguncev pred žejo, lakoto, nasiljem in vsesplošno neperspektivnostjo … Tomo opozarja, kliče, skuša prebuditi soljudi, ker ve, še zmeraj zaupa in verjame, da smo … Tudi skupaj z ženo Bojano počneta podobno. V objektiv skušata ujeti lepoto, upanje, bolečino, žalost, sožitje z naravo, pristnost, veselje, radost … Tudi kar nekaj filmov, pravkar videnih na Kino Otoku Isola Cinema, spremljajo podobna sporočila, če jih le želimo razbrati in sprejeti. Tako se na neki drugi celini še zadnji živeči staroselci jasno spominjajo, kako lepo so živeli, kako dobro jim je bilo, dokler … Prišel je nihče drug kot človek in s svojimi surovimi, nepojmljivo grozljivimi dejanji zarezal v tamkajšnje življenje in ga spremenil za zmeraj. Uradna zgodovina je, seveda, drugačna … Piše Lučka Lešnik.
»Klik za več!«
Vsako uro začne s pesmijo
Pogovor z Miro Prel, dobitnico priznanja Blaža Kumerdeja
Zavod Republike Slovenije za šolstvo je pred nedavnim že šestnajstič podelil priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Ena izmed petih prejemnikov tega prestižnega priznanja je bila gospa Mira Prel, profesorica glasbene umetnosti na Osnovni šoli Franca Lešnika Vuka v Slivnici pri Mariboru. Z njo se je pogovarjala Sonja Votolen, med drugim ji je povedala: »Vsak pevec v zboru je kot člen v verigi, vsak je pomemben in mora biti odgovoren do vseh.«
»Klik za več!«
Prijaviti? Blokirati?
Kaj bi mi brez spleta
Pozdravljeni. Pred kratkim sem začel uporabljati Facebook. Ko sem želel neki osebi napisati sporočilo, sem po pomoti kliknil napačen gumb in prikazali sta se mi možnosti Prijavi in Blokiraj. S kakšnim razlogom in namenom se mi ti dve možnosti prikažeta na profilu osebe, ki še ni med mojimi prijatelji? Kdaj bi bilo primerno uporabiti ti dve možnosti? In kakšne posledice bi imelo to za lastnika profila, če bi ga nekdo Prijavil ali Blokiral? Na vprašanje odgovarja Domen Božeglav.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Zaradi tega, ker nekateri, denimo novinarji, ki že domala celo življenje opravljajo ta poklic, mnogi med njimi zelo uspešno, a nimajo diplome, bodo morali vrniti veliko denarja, ki so ga dobili pri plačah, in tudi njihove pokojnine bodo zato nižje. Vse to zato, ker je za njihova delovna mesta v zadnjih letih zahtevana univerzitetna izobrazba. Precenjena diploma, podcenjeno neformalno znanje. * Veselo in nepozabno je bilo na nedavnem srečanju podružničnih šol. Kjer domuje radost. * Zakaj je dobro in lepo pod eno streho. Živim v dijaškem domu. * Esej o naravi. Če bi narava hotela, da dišimo po narcisah, bi že tako uredila … Tudi o tem v enem od člankov, ki smo ga prejeli kot odziv na našo akcijo, izpeljano že pred časom, ko nas je zanimalo: Kaj je narava? * Pred časom je poslala snop tedaj povsem svežih pesmi. Za poslastico … Spomin kože. * O sodobni šoli, takšni, ki ne bo sledila le času, pač pa bo vsakomur omogočala optimalen razvoj. Potrebujemo prepih. * Čas za sprostitvene dejavnosti, a tudi za obveznosti. Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja, tokrat na vprašanje, povezano s počitnicami. * 'Thejara dromarava', mungrrije Tanja – »Jutri grem na pot«, draga Tanja, je svojo pesniško zbirko naslovil Trifun Dimić (romski pesnik, prevajalec, jezikoslovec ...). Grem, da bom posedala po klopcah v Sloveniji in še kje. Ena bo tudi tista v Pišecah, ob Gabernici. Tako piše Rut v svojem zadnjem pismu pred počitnicami in Tanja se bo odzvala nanj šele v začetku septembra, torej v novem šolskem letu …
Pišemo o socialni inkluziji in ugotavljamo, da je ključ v izobrazbi; v listu iz dnevnika tokrat začutimo vrtčevski utrip, tik pred začetkom zasluženih počitnic nas zanima, kaj je tisto, po čemer se boste radi spominjali iztekajočega se šolskega leta. Objavljamo še zadnjo iz niza povezanih črtic Obrazi z obale izpod peresa Olge Paušič, v rubriki Zdravi z naravo pa nekaj namigov, kako se uspešno spoprijeti z buškami in modricami. Še o poeziji ljubljenja Sonje Votolen Na lepi postelji iz peska, o bistroumih 2015, novih knjigah, za vas objavljamo poletno nagradno križanko, čečkalčke …
Pozor!
K vpisu vabi Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije.
Z Goleo se podajte v Novo Gorico, kjer je bilo 3. junija nadvse slavnostno in izjemno veselo, in sicer na sklepni prireditvi projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah.
SPROŠČENO POLETJE IN PRIJETNE POČITNICE!
Z vami bomo spet 4. septembra!
