Oče slovenske telesne kulture za poletni čas
Uvodnik: Kaj svetuje dr. Viktor Murnik?
Lani in letos smo snemali dokumentarni film z režiserjem Klemenom Dvornikom o dr. Viktorju Murniku – očetu slovenske telesne kulture. Gospod dr. Viktor Murnik je bil po osnovni izobrazbi pravnik, vendar je bil v mladosti deležen močne družinske kulturne (predvsem glasbene in telesne) vzgoje. Kot tajnik deželne trgovske in obrtne zbornice v Avstro-Ogrski monarhiji je soustanavljal tudi trgovsko akademijo in ljubljanski sejem. Kot oče slovenske telesne kulture je, žal, namerno pozabljen, tako kot tudi Sokoli, in zdaj imamo na vrhu telesnokulturne piramide Stanka Bloudka in športna tekmovanja.
Pa vendar je prijetno vzeti v roke kakšno Murnikovo knjigo, kot je, denimo, Sokolstvo in življenje (iz leta 1932), in prebirati misli, ki so se mu porajale in jih je k sreči tudi zapisal.
Iz poglavja Polno gibanje zdravega otroka: »V civiliziranem svetu ga ne dobimo. Pač pa v neciviliziranem: v onem, neciviliziranem svetu, ki je sredi civiliziranega sveta, ter v onem, ki je zunaj njega: pri zdravih otrocih, preden pridejo v šolske klopi in pri divjakih, ki nikdar ne pridejo vanje. Res zdrav otrok, poln življenja, ima priroden nagon in veselje do čim obilnejšega gibanja. Leze, teče, skače, se guga, se giblje na vse načine, nikdar ni pri miru, razen če spi. Ko pa pride v šolo, ga šola sili k mirovanju in k sključenemu sedenju. Pa mu okrnjuje življenjsko moč in jemlje prirodno ljubkost in mičnost gibov. Pa polagoma zamori v njem nagon in veselje do gibanja.« Morda je čas, da zdaj, poleti, med počitnicami, otrokom in mladostnikom odvzamemo elektronske igrače in jih pošljemo na otroška igrišča, na športne terene, v gozd, na travnike, ob reke in jezera, na morje, tudi za ceno, da pridejo domov lačni, umazani in potolčeni.
Zanimivi so tudi poudarki o delovanju Sokola: »Sokolstvo ne pozna razločka stanu. Pozna samo razloček med dobrimi in slabimi ljudmi! Dobre skuša narediti boljše, slabe vsaj nekoliko dobre. Saj brez dobre kali ni nihče, niti najslabši človek ne. Iz boljših kali se bo razvil socijalni čut, iz slabših vsaj čut za vzajemnost dolžnosti pri skupnem delu … Telovadba razvija in krepi inteligenco: inteligenca pa je potrebna ne samo za učenje, ampak za vsako delo, kajpada tudi gospodarsko delo in ne le vodnikom, ampak vsemu delavstvu … Kakor se moralne vrline ne dado učiti iz knjige in predavanj, tako se tudi inteligence ne da dobiti iz knjig in predavanj. Inteligenca ni kup znanja, pa naj bo ta kup še tako velik. Inteligenca je zdrava pamet in te ima včasih nepismen človek več nego kdo, ki se je mnogo šolal pa je malo prebavil … Narod potrebuje bogastva tudi, da laže prenese neizogibne krize gospodarstva. Narod potrebuje bogastva dalje za dvig svoje kulture tudi v drugih smereh nego gospodarskih. Znanost in umetnost ne procvitata v siromašnem bednem narodu.« Zatorej spravimo se vsi skupaj v gibanje – z družino, prijatelji, da bomo bolj zdravi, socialno čuteči in bolj moralni ter inteligentni, ker kot taki bomo pripomogli tudi k večjemu narodnemu bogastvu. Poletje je pravi čas za to.
Dr. Viktorju Murniku hvala za zapisane misli, ki jih je vredno udejanjiti.
IVAN ČUK
