Vsako uro začne s pesmijo

Pogovor z Miro Prel, dobitnico priznanja Blaža Kumerdeja

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je pred nedavnim že šestnajstič podelil priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso v partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Ena izmed petih prejemnikov tega prestižnega priznanja je bila gospa Mira Prel, profesorica glasbene umetnosti na Osnovni šoli Franca Lešnika Vuka v Slivnici pri Mariboru.

Na Cekinovem gradu so vam izročili priznanje kot posameznici. Trud, ki se zdaj zrcali v tem prestižnem priznanju, ste torej vlagali v delo predvsem sami, samostojno, samoiniciativno, ne pod nekakšnim okriljem skupine ali institucije.

Še vedno sem pod vtisi čudovitega dne, letošnjega 11. februarja, ko je bila slavnostna prireditev in podelitev priznanj. Vedela sem za priznanja Blaža Kumerdeja, vendar si do tega dne nisem znala niti predstavljati, da je to tako velika zadeva. Ne vem, če mi bo še kdaj dano doživeti kaj podobnega. Dan je bil napolnjen s čustvi, ki jih je težko preliti v besede. Mogoče bi jih lažje izrazila z glasbo. Ali lahko zapojem?

Da ste bili kot posameznica opaženi, prepoznani in videni od Zavoda RS za šolstvo, ste očitno bili na področju šolstva zelo ustvarjalni.

Najprej sem dobila priložnost, da se s svojim delom izkažem kot vodja študijske skupine za glasbeno vzgojo. Takrat je bilo na vodji skupine veliko zahtev, od priprave gradiva za udeležence, zgledov dobre prakse, učne priprave in podobnega. Obveznosti in naloge so sledile. Vsako nalogo, ki mi je bila zaupana, sem se trudila dobro opraviti. Ob tem sem spoznala veliko dodatnega strokovna gradiva, kar mi je zelo pomagalo pri delu. Dodatnega izobraževanja ni nikoli dovolj. Menim, da smo orali ledino, ko se je začelo številčno ocenjevati tudi za glasbeno vzgojo. Treba je postaviti strokovno utemeljena, jasna merila, ki so v pomoč učencem, staršem. To olajša učiteljevo delo.

/…/. Svetovalka za glasbo pri Zavodu RS za šolstvo dr. Inge Breznik je imela srečno roko pri izbiri avtorjev, saj so s svojimi inovacijami, idejami, izkušnjami naredili skoraj nemogoče. Tako so tudi meni olajšali delo in v veliko veselje mi je bilo pregledovati učne enote in slediti dobrim idejam.

Kaj vas spodbuja k iskanju inovativnih pristopov in ustvarjalnosti pri zahtevnem delu z mladimi?

Učiteljevo delo je zelo razgibano, raznoliko in pestro. Vsako uro imaš pred seboj druge učence, ki pričakujejo, da jih motiviraš in potešiš njihovo mladostno radovednost in krotiš radoživost. Glasba je predmet, ki ponuja veliko ustvarjalnosti, možnosti izvajanja, za kar pa je potrebno tudi znanje. Všeč mi je, ko z učenci v razredu izvedemo kakšen odlomek glasbenega dela čisto po svoje. Učenci imajo tako možnost izraziti svojo ustvarjalnost. Sliši se zelo preprosto, a potrebno je precej volje, dela in energije, da pridobiš učence na svojo stran.

Ste torej v samem slovenskem vrhu kakovosti izboljševanja vzgojno-izobraževalne prakse. Vaše delo sledi zahtevam časa ne le za danes, temveč tudi in predvsem za jutri. Radi odkrivate novo in iščete nove načine izboljševanja dela v vzgojno-izobraževalnem sistemu.

Razlika med poučevanjem danes in poučevanjem pred dvajsetimi ali tridesetimi leti je precejšnja. Vmes je bilo nekaj šolskih reform, namesto osemletne šole je zdaj devetletna, spremenjeni so učni načrti, sodobne oblike in metode poučevanja … Učitelj danes ni več edini vir informacij. /…/. Pri glasbeni umetnosti je veliko poudarka na ustvarjalnosti, petju, izvajanju in poslušanju glasbe. Pesem se mora vsako uro slišati iz učilnice. Naj se sliši še tako staromodno, vendar vsako uro začnem s pesmijo, naprej pa nato po začrtanem programu. Na vseh študijskih srečanjih, na katerih sem sodelovala kot izvajalka, sem vedno trdila, da bi naj razredno petje spremljalo vsako uro.

Kot učiteljica glasbene vzgoje in zborovodkinja imate širok vpogled v izobraževalno problematiko. Kaj je bilo odločilno, da ste, predvidevam, začutili nujo ali potrebo po sodelovanju z Zavodom in tako želeli ustvarjalno prispevati k obogatitvi in vnašanju novosti v vzgojno-izobraževalno delo na področju glasbene vzgoje?

Izpostavila bi delo s pevskimi zbori. Učenci so danes obremenjeni s številnimi dejavnostmi že v šoli in nato še popoldne. Tako nastane največja težava, in sicer kako uskladiti urnike, predvsem za pevce v mladinskem pevskem zboru. Največkrat je tako, da tisti »najboljši« pevci sodelujejo v veliko drugih dejavnosti. Za dobro petje v zboru so potrebne skupne vaje, tukaj ne zadostuje, da pevec zna peti sam, pomembno je skupno, timsko delo. Vsak pevec v zboru je kot verižni člen, vsak je pomemben in mora biti odgovoren do vseh. To odgovornost je treba privzgojiti pevcem in da pevci to sami začutijo. Potem je uspeh zagotovljen.

/…/

Ste tudi avtorica in soavtorica učnega gradiva. Ali vas je ob pisanju vodilo zavedanje, da znanje ne sme temeljiti preveč (le) na akumuliranju informacij, temveč na kakovostni uporabnosti?

Založba Mladinska knjiga me je povabila kot soavtorico k učbeniškemu kompletu za glasbo v 7., 8 in 9. razredu. Velik izziv in še večja odgovornost. Predvsem veliko vprašanj, kako se lotiti dela, saj je bil skupni cilj tima ustvariti čim boljše učbeniško gradivo. K delovnim zvezkom in učbenikom smo nato dodali še pesmarico in preglednice znanja Več znam. Učbeniški komplet smo lani dopolnili še z delovnim zvezkom za glasbeno umetnost za 6. razred. V timu sva dve učiteljici z večletnimi izkušnjami v razredu, kar pripomore k večji uporabnosti gradiva.

Katere so glavne spremembe v načinu učenja, poučevanja in prilagajanja, ki ste jih spodbujali pri partnerskem sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo?

Učbenik je osnovno učno gradivo za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev in standardov znanja, opredeljenih v veljavnem učnem načrtu. Z didaktično-metodično organizacijo vsebin in prirejeno likovno ter grafično opremo podpira poučevanje in učenje. /…/

Pri pouku je delo z e-učbeniki novost. Pogoj je, seveda, da ima vsak učenec svoj tablični ali prenosni računalnik in lahko velik del obravnavane snovi samostojno pregleda, ponovi, utrjuje in rešuje naloge. Petje, izvajanje glasbe in del ustvarjanja še vedno ostane skupno v razredu. Kljub računalniku je učitelj še vedno tisti, ki vodi in usmerja učni proces. Računalnik je pripomoček pri pouku in vsaj za zdaj še ne bo nadomestil učitelja.

Ste tudi pomočnica ravnatelja, povejte še kaj o tem.

Delo pomočnice ravnatelja me veseli. Je razgibano, pestro, treba je imeti nekaj organizacijskih sposobnosti, slediti šolski zakonodaji, sodelovati z zunanjimi inštitucijami, ustrezno komunicirati s kolektivom in starši. Poglavitni cilj je, da smo dobra šola, kjer vsi zaposleni skrbimo, da se učenci v šoli dobro počutijo, ne pozabimo na vzgojo, učence oskrbimo z znanjem za prihodnost in jim skušamo privzgojiti delovne navade.

SONJA VOTOLEN