Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2015
»Fabianijevo delo sva želela neobremenjeno prikazati v objektivnejši luči arhitekta, ki se mora za obstoj in poslanstvo ves čas prilagajati zgodovinskim okoliščinam. Vse svoje dolgo življenje je bil v resnici disident in za vse oblasti politično sumljiv tujec, čeprav je bil arhitekt avstrijske, italijanske in slovenske kulturne identitete. Za Avstrijce je bil Italijan, za Italijane Avstrijec in Slovenec, za Slovence Italijan in velik Slovenec.«
Tako sta v uvodu v monografijo Maks Fabiani, Dunaj–Ljubljana–Trst (Cankarjeva založba 2010), zapisala avtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj. Izvrstne fotografije zanjo je posnel Miran Kambič. Vedno znova uživamo ob listanju in občudujemo podobe znamenitih hiš, pročelij, detajlov …
V teh dneh (29. aprila) smo oznamovali 150 let rojstva znamenitega arhitekta (nekaj več besed smo mu namenili v prejšnji številki Šolskih razgledov) in ob tej priložnosti v našem časopisu objavljamo za vas del Fabianijevih mojstrovin. Vse so iz omenjene monografije. »Sprehodimo« se torej po nekaterih njegovih ljubljanskih sledeh …
Zakaj so propadle vse kurčeve vrednote?
Uvodnik
Pisatelj, dramatik in prevajalec Evald Flisar se v svoji zadnji drami Komedija o koncu sveta ukvarja z žgočimi globalno-lokalnimi temami ter nam odslikava domače in tuje stanje duha, ob tem pa daje slutiti, da je ves svet le oder in da zato morda nikoli ne bomo poznali odgovora na vprašanje iz naslova nikoli napisane drame enega od glavnih likov: »Zakaj so propadle vse kurčeve vrednote?« (povzeto po utemeljitvi strokovne žirije za Grumovo nagrado, ki jo je Evald Flisar za to dramo prejel leta 2013). Avtor za njihov propad ne krivi nekega globalnega ali lokalnega sistema, v katerega vsi radi uperimo prst, pač pa uperi prst v nas same, v družbo, ki tak sistem predstavlja in ga omogoča. Vsak sistem smo namreč mi, posamezniki, ki z odnosi tvorimo mikro in makro družbene sisteme. – Tako Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj.
»Klik za več!«
Visokošolska pomlad
Majske in druge študijske skušnjave
Vem, zvenelo bo banalno, a resnično skoraj ne morem verjeti, da smo že meseca maja. To je zame od nekdaj najlepši mesec, ko mi je tudi bilo – v mojih davnih študentskih letih – najteže ohraniti študijsko koncentracijo ravno v času, ko se obveznosti najbolj nakopičijo.
Vem, da je to nespremenljivo dejstvo, sprašujem pa se, kdaj je bila pri nas narejena resna analiza urnih in drugih obveznosti študentov. Naši študentje namreč upravičeno opozarjajo, da se takoimenovane kreditne točke – zamišljene kot orodje za mednarodno primerjavo 'teže' študijev – bistveno bolj prilagajajo željam in potrebam profesorjev, kot pa odražajo realne obremenitve študentov. Piše Jasna Kontler Salamon.
»Klik za več!«
Evropski budizem in kriza Evrope
Rutarjeve lekcije
Hlapci ali pasivni nihilisti ne spreminjajo sveta, ker so močno prepričani, da ga sploh ni mogoče spremeniti. Obenem verjamejo, da je prav spreminjati sebe, zato veliko delajo na sebi, kot se reče v žargonu, ter iščejo priložnosti za drobna zadovoljstva in dnevne oziroma nočne užitke. Poleg tega se skušajo zaščititi pred zunanjimi neprijetnostmi in ustvarjajo stanje, ki ga Critchley imenuje evropski budizem.
Resnično je videti, kot bi ljudje želeli stanja zamaknjenosti, nirvane in mirne odtujenosti od vsakdanjega dogajanja, na katerega tako ali tako ne morejo vplivati, kar pomeni, da objektivno pripomorejo k zlu in širjenju nepravičnosti.
Poleg pasivno nihilističnih ljudi pa živijo tudi aktivno nihilistični. To so ljudje, ki želijo spreminjati svet z nasiljem … Razmišlja Dušan Rutar.
,
»Klik za več!«
Branje in pisanje tesno povezana
Pasti časa
Iz biologije je znano, da so najobčutljivejše tiste funkcije, ki so evolucijsko najmlajše. Mednje sodijo branje, pisanje, računanje. Pred nekaj leti so naredili obširne raziskave in po njihovih ugotovitvah pri ameriških najstnikih zaznavajo zmanjšanje živčnih končičev, kar pomeni tudi trajno zmanjšanje kognitivnih sposobnosti. Njihovo zmanjšanje pojasnjujejo s tem, da so prejeli manj impulzov iz možganske skorje. Jasno je, da je vse več režnjev možganske skorje, ki niso zadosti stimulirane. Sodoben način življenja, predvsem tehnologija, lajšajo življenje, a to je hkrati tudi – past. V to je prepričana Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Ali se obnese?
Inkluzija otrok z Downovim sindromom
Kako se bodo na deklico z Downovim sindromom odzvali starši drugih otrok v oddelku, drugi učitelji, strokovni delavci, morda kraj? Tudi s tem vprašanjem so se verjetno najbolj vneto ubadali vsi drugi, samo tisti posamezniki ne, ki bi imeli zanj vso pravico. V majhnem kraju je po navadi tako, da krajani radi pometajo pred tujim pragom, samo pred svojim ne. Ker pa velja, da navad krajanov ne moremo spreminjati, smo lahko spremenili samo sebe in naš pogled na svet.
Kako prepričati nekoga, da je zanj nekaj dobro? Vsekakor samo tako, da verjamemo v to tudi sami. Pa smo bili res prepričani, da nam bo uspelo? Nikakor ne. Na začetku lahko vsaj zase, ki sem sicer optimistka, trdim drugače. Osebno so me prevevale misli, da bi bilo deklici z Downovim sindromom na osnovni šoli s prilagojenim programom lažje, bolje, bolj preprosto, prav tako tudi njenim staršem. In zakaj? Piše Ester Mlaj.
»Klik za več!«
Ne prezrite
Na poti k novim oblikam. Mag. Marko Strle, predsednik Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije (DSRPS), je strnil najpomembnejše, o čemer so razpravljali na nedavnem srečanju Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. * Ministrstvo za izobraževanje nam šele po dveh mesecih odsotnosti nekega učitelja dovoli namestitev nove učne moči. Tako sem ob daljši odsotnosti učiteljice za tuji jezik sama poučevala jezik, ki pa se ga nisem nikoli učila, kar je absurd! Kadar učitelj zboli. * Zanima nas, kakšno je ozračje v zvezi z NPZ-ji pri vas, zlasti tudi med učenci in njihovimi starši. * Oplemeniteno sprehajališče. Posebna, drugačna kiparska zbirka v glavnem mestu italijanske Kalabrije. * Ko se peljem v službo in me sredi Pišec pozdravi mlaj, ves lep in pokončen, me spominja na svetilnik, ki obljublja varnost, pa hkrati vabi k radoživemu majskemu veselju in optimizmu. Najina pisana tapiserija. * Tudi vi niste vedeli, da so Vlahi ustaši, doma iz namišljenega kraja, in potujoči pesniki, ki so prepevali otožne pesmi. Lapsusi. Nekaj izvirnih razlag osebnih lastnih imen, imen bitij …
Objavljamo zelo oseben poprvomajski razmislek naše bralke o prazniku dela. Nekaj besed namenjamo tudi Zoranu Jelencu, osemdesetletniku, enemu najpomembnejših slovenskih andragogov. V rubriki Uglašeno, pod naslovom Brez žic in kablov, tokrat o tem, kaj mladi potrebujejo. Pa tudi o tem, da na mladi e-generaciji svet stoji.
Če imate težave s senenim nahodom, imamo za vas nekaj koristnih nasvetov, Zdravi z naravo. Še mesec in pol, dva, in že bodo poletne počitnice, zato za vas objavljamo niz zgodb Obrazi z Obale; tokrat spoznajte Koruzarja. Morda pa se na poletni potep odpravite celo v Romunijo in obiščete samostan Voronet. Smeh ni greh, tudi pri slovenščini ne … Vam v računalniku primanjkuje pomnilniškega prostora? Kaj storiti? Preberite nasvet našega strokovnjaka. Lani odlično, letos zadostno. Pri matematiki. Kje tiči razlog? Ugotavlja Tereza Žerdin.
Pozor!
OVE in URE izobraževalni program agencije GOLEA je zmagal in prejel Energetsko nagrado v kategoriji promocijski URE/OVE projekt! Čestitamo tudi mi! Več v rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije.
Pred 20 leti je v NLB zaživela telefonska banka – NLB Teledom in do danes ostala edina v Sloveniji, ki je dostopna 24 ur na dan, vse dni v letu. V NLB Kontaktnem centru, na Šmartinski 132, Ljubljana, si delovanje telefonske banke podnevi in ponoči lahko ogledajo zaključene skupine – tudi otroci in dijaki. Vas zanima? Pokličite na 01 477 2000 …
