Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2015
Nemirni duh, nenehna iskalka, ustvarjalka – vse to in še marsikaj je Sonja Votolen, ki na Osnovni šoli Franca Lešnika - Vuka v Slivnici pri Mariboru poučuje angleščino. Približno pred letom dni smo v Šolskih razgledih pisali o njej, pravzaprav o njeni mladinski igri Teletirani, ki jo je napisala za svoje učence dramskega krožka na šoli. Pri gledalcih je ta njena smehnica, kot jo je označila sama, izvabila veliko sproščujočega smeha. V Šolskih razgledih smo objavili že tudi precej njenih zapisov, v prenekaterem od njih je skušala opozoriti na težave, s katerimi se dnevno srečujejo mladi, ki živijo z epilepsijo. Če bi njihovo bolezen bolje poznali (tudi učitelji), bi jih laže razumeli in jim omilili težave.
Sonja Votolen je pred mnogimi leti nekaj svojih likovnih del že objavila pri nas. »Za čopič me je v zgodnjih letih navdušil pokojni slikar Rudolf Kotnik, ki je upal, da bom nekoč slikarka. Dal mi je prvo pomembno znanje o slikarskih tehnikah in likovni umetnosti,« rada pove. Zelo jo mika širni svet, predvsem zaradi spoznavanja načina življenja in razmišljanja ljudi drugih narodnosti. Po »poklicni dolžnosti« je obiskala Anglijo, Irsko, Škotsko, bila je v Grčiji, Italiji, Nemčiji, Franciji … in nikjer ni mogla mimo galerij in muzejev, v katerih si je zmeraj znova potešila lakoto po likovni umetnosti. Občudovala je tudi ulične ustvarjalce in se jim marsikje celo pridružila.
Njene slike so pretežno plod akrilne in oljne tehnike, motivi pa so prostori, kraji iz narave, zlasti njene ljube Haloze, posamezni utrinki iz narave in, seveda, abstrakcija. Najraje ima svoj trikotni triptih, ki krasi eno od sten njenega doma. Nekatere domače stene je spremenila kar v pokrajino. Imela je že tri samostojne razstave, tokrat pa »razstavlja« v Šolskih razgledih. Vabljeni na sprehod med njenimi stvaritvami!
Avtoriteta, šolanje in nedoletnost v neoliberalnem svetu
Uvodnik
Ko je pred nekaj več kot dvema stoletjema sicer razsvetljeni pruski zastopnik oblasti, Johann Friedrich Zöllner, filozofom in drugim mislecem postavil vprašanje o naravi razsvetljenstva, je Kant nanj odgovoril zelo preprosto: večina ljudi mirno sledi svojim gospodarjem in ni sposobna preseči lastne nedoletnosti, saj jim je povsem tuja zamisel o razmišljanju.
Razmišljati bi se torej morali šele naučiti. Toda Kant ni bil neumen, zato se je vprašal: Komu pa je razmišljanje sploh v interesu? Ali oblast res hoče državljane, ki znajo in hočejo misliti ter javno uporabljati um? Razmislek izpod peresa filozofa Dušana Rutarja.
»Klik za več!«
Zakaj tako premalo trošimo za javno šolstvo?
Naš komentar
Ena največjih bleferskih, ideološko utemeljenih in obvezno oblastno podprtih neumnih krilatic, ki v zdajšnjih neoliberalnih časih prežema govorico agentov kapitala in naivnežev, ki jim nasedajo, pravi, da »zapravimo več kot proizvedemo«. Po zares znanstvenem – torej ne neoliberalističnem – ekonomskem izračunu je globalno res ravno nasprotno. Preveč proizvedemo in premalo zapravimo! Kar je res globalno, je vselej res tudi lokalno in drži vsaj za tako imenovane razvitejše dežele, samo pravilno je treba izračunati razmerja med »potrošniki« in »proizvajalci«. Mimogrede, zelo zanimivo je, da se kot predstavniki slednjih ponujajo predvsem sami lastniki kapitala in še bolj njihovi »psi čuvaji« (menedžerji, propagandisti, »proizvajalci« javnosti, podložni politiki … Komentar Darka Štrajna.
»Klik za več!«
Kako reči bobu bob
Odločbam na rob
Da se vsaj za začetek razumemo: nisem proti integraciji, inkluziji ali čemur koli s tem v zvezi, ne glede na izrazje. Otroci so vedno bili in bodo tisto, zaradi česar je bilo in je lepo biti učitelj. In da se popolnoma razumemo: vsi(!) otroci. Spoštujem njihovo individualnost, razumem njihovo različnost, unikatnost. Razumem tudi njihove specifične potrebe in jih upoštevam. Vsakemu po njegovih zmožnostih. Če kdo, potem sem jaz najglasnejša zagovornica »filozofije«, da le napredek šteje. Prva sem, ki bi ta trenutek ukinila ocene in ocenjevanje po enakih merilih za vse. Kot bi ocenjevala znanje in spretnost ribe pri plezanju na drevo! Zato … zato tole ni naperjeno proti otrokom niti proti njihovim staršem, ki se po svojih močeh trudijo, da bi svojemu otroku omogočili le najboljše. Naperjeno je izključno in samo proti sistemu, ki dopušča anomalije in skrajnosti v škodo otrok … Preberite zapis Jožice Frigelj.
»Klik za več!«
O nedostojnem plačilu za razredništvo
Odprto pismo šolski ministrici
Gre za problem plačila za razredništvo. Zato naslavljamo na vas javno pismo s posebnim razlogom. Razredništvo je ob vsej raznolikosti, odgovornosti do učencev in njihovih staršev že leta strahotno podcenjeno in temu primerno sramotno nizko ovrednoteno. Tudi to neplačevanje bi bilo, ne le ure DSP, zrelo za učiteljski bojkot! Za celomesečno kompleksno delo prejme učitelj razrednik, ki to poslanstvo opravlja ob vsem drugem pedagoškem delu, od 0,70 evra do 1,80 evra (če je razrednik devetošolcem). S tako ponižujočim plačilom, ki traja že leta, se ne strinjamo več. Pri tem ne gre za odločitev, da bi se plačilu tega dela sistemsko odrekli. Nikakor! Gre za dejanje protesta! Želimo opozoriti, da je plačilo od 0,70 do 1,80 evra (ali 5 centov na mesec na učenca!) nevredno celomesečnega razrednikovega dela z učenci v oddelku in komunikacije z njihovimi starši ter nas globoko žali … Kaj vse so zapisali učitelji razredniki in nerazredniki, vključno z ravnateljem in pomočnico ravnatelja Osnovne šole Draga Kobala Maribor, v njihovem imenu mag. Majda Rižnar?
»Klik za več!«
Odložitev vpisa – da ali ne?
V prvi razred
Prvi pomislek je uvodoma zapisano dejstvo, da prvi razred ni več to, kar je bil. Torej – bo otrok zmogel? Bo kos vsem obveznostim, ki jih prinaša šola? In vprašanja si sledijo. Pomeni to konec brezskrbnosti? Bo imel otrok ob šoli sploh še kaj časa in volje za obšolske dejavnosti, ki ga veselijo? Bo lahko razvijal svoje talente, denimo v glasbeni šoli ali v športu, ki mu je všeč? Kaj ne bi bilo vse lažje, če bi bil zrelejši? Bo potem uspešnejši? Bo zato bolj samozavesten? Bo to v višjih razredih prednost? Bo nemara zato uspešnejši v življenju? Si v šolo sploh želi? Ga je strah? Česa? Bo kaj zamudil, če počaka eno leto? Na drugi strani spet dvom: Ali se ne bo otrok naslednje leto dolgočasil? Tako veliko že zna – kaj bo počel pri pouku? Kaj ni v življenju tako, da se je za vsak uspeh treba potruditi? Bo sploh dobil delovne navade, če bo s šolo opravil z lahkoto? Bo izgubil prijatelje iz vrtca? Razmišlja Jana Oblak.
»Klik za več!«
O elektronskem obveščanju zaposlenih
Naša minianketa
Zanima nas, ali imate kakšna pravila glede elektronskega obveščanja zaposlenih o, denimo, nadomeščanjih, sestankih ... Tovrstno obveščanje se je ponekod namreč tako razširilo, da posega domala v ves naš čas, tudi v večere, noči, proste dneve.
Kako je s tem pri vas, kdaj naj bo zaposleni "na voljo delodajalcu", od kdaj do kdaj ima zares prosti čas itd.? Učitelji se namreč pritožujejo, da dobijo včasih šele pozno zvečer obvestilo o nadomeščanju za naslednje jutro ... Odgovarjajo ravnatelji treh naključno izbranih šol.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Pomembno je tudi, da se v kriznih okoliščinah spomnimo, da je tisti, ki je poklican na odgovornost, naredil tudi že kaj dobrega. Zagotovo kaj! Kdo je odgovoren. * Celo zlati maturant lahko ob vpisu na univerzo izgubi Zoisovo štipendijo. O vpisni evforiji – Čas loterije. * Komaj čakam na razstavo tvojih fotografik, slik, fotografij v Kozjanskem parku, prestižnem razstavnem prostoru gradu Podsreda. Tako Rut v pismu Tanji, v njuni pisani tapiseriji. Ena sama ljubezen. * Iščete morda gospodinjca? Zaposlite me, sem gospodinjec z akademsko izobrazbo, imam doktorat iz biologije in bogate izkušnje: poskrbim za urejenost vašega doma, likam, kuham, obvladam tudi šivanje na šivalnem stroju. Če imate dojenčka, vedite, da sem vešč in skrben vzgojitelj, imam pa tudi pedagoške izkušnje … Gospodinjec z doktoratom. * Spomnim se naših nekdanjih druženj in vlečem vzporednice z zdajšnjimi. Včasih ni bilo dileme, kadar je kdo predlagal, da bi se videli in družili. Čeprav smo imeli vsak svoje obveznosti, smo zmeraj našli čas, volje pa tako nikdar ni manjkalo. Zdaj … Obveznosti se grmadijo, časa kar nekako ne najdemo, volja pa … S prijatelji. * «Da, moram jim biti vodnica, ker se zavedam, da je v teh mladih nedolžnih otrocih lepša bodočnost našega ljudstva. Vsak dan se pozno v noč pripravljam na pouk, ker vem, da od vestne priprave zavisi uspeh pouka.« Pred 65 leti.
Kdo so letošnji dobitniki priznanj Blaža Kumerdeja? Za vas smo pripravili poročilo s seje strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, zvedeli boste, kako bodo mladi iz Zavoda Sv. Stanislava, Škofijske klasične gimnazije, spoznavali secesijo, predstavljamo vam neprecenljivo pot spoznavanja, in sicer kako lahko spreminjajo razmere le, če smo dejavni. List iz dnevnika je tokrat izpod peresa geografa in inštruktorja planinske vzgoje, Boruta Peršolje; Žiga Vavpotič pa v svojem razmišljanju tokrat o tem, kaj bi bilo treba narediti, da bi se zgodila sprememba. Tokrat vprašujemo za vas: Kadar je delavec odsoten, mora za nadomestnega učitelja pripraviti/poslati natančne priprave po e-pošti, da lahko ta izvede snov v oddelku. Ali ni sporno, da bolna oseba doma piše priprave? Spoprijemamo se z gripo in s prehladom, v Abecedi otroštva pa smo se ustavili ob V – vetru in vodi. Za vas objavljamo še športni pogled, čečkalčke …
Pozor!
V Odzivanjih veliko utrinkov, povezanih s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, beseda je o otrocih priseljencih, vrtnarjenju, učenju slovenščine …
Bodite pozorni na razpise!
V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije primorske šole in občine vabljene na OVE in URE ekskurzijo.
