Odložitev vpisa – da ali ne?

V prvi razred

Poučujem razredni pouk. Sem prva generacija učiteljev, ki smo orali ledino v devetletki. Z veliko pripravami, izobraževanja in sestankovanja smo takrat učitelji vstopili v prvi razred, v neko novo zgodbo, ki naj bi bila boljša, lepša, drugačna. Pouk skozi igro, delo v kotičkih, veliko gibanja, glasbe, likovnega ustvarjanja. Spominjam se, kako smo z ravnateljem izbirali kotičke, kako smo opremljali učilnice. In kako smo predstavljali program devetletke in način dela staršem. S ponosom, da sem zraven, in z mladostnim zagonom sem sprejela učence za svoje. Bilo je lepo, bilo je tako, kot je bilo načrtovano: sproščeno in z veliko igre.

Ti moji prvošolci so odrasli; nekateri študirajo, drugi delajo, znašli so se po svoje. Ni mi vseeno zanje. Vesela sem bila novice, da je ena izmed teh učenk zlata maturantka. Čas teče, več rodov je že šlo skozi moje roke, vsem se poskušala dati največ, kar sem jim lahko. In kaj je dal izobraževalni sistem nam? Kup sprememb, ne nujno najboljših. V številčnih razredih danes skorajda ni več prostora za kotičke, igrače še imamo, a časa za igro vse manj. Čas opismenjevanja se je skrčil, obremenitve otrok so vse večje. A učitelji se trudimo, delamo še več. In si močno želimo, da bi se prvošolci v šoli imeli lepo, da bi se še naprej učili skozi igro, nekako nevede. Da ni več tako, da je prvi razred vse bolj zahteven, ugotavljajo tudi starši, ki se še spominjajo prvih let devetletke. To je prinesel čas.

Pomembna beseda staršev

Čas vpisa v prvi razred je. V slogu pregovora: »Kovačeva kobila je vedno bosa,« sem se tudi sama kot mama znašla pred dilemo: odložiti vpis v prvi razred pri hčerki, ki je konec decembra dopolnila pet let?

45. člen Zakona o osnovni šoli pravi, da morajo starši vpisati v prvi razred vse otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let. Pri otrocih, ki imajo posebne težave (večje zdravstvene težave in poškodbe, hude govorne težave idr.) in odložitev vpisa predlaga zunanji strokovnjak (zdravnik specialist, pedopsihiater, logoped) je odložitev šolanja za eno leto možna ne glede na datum rojstva. Če otrok nima posebnih težav, je mnogokrat vzrok za odložitev tudi manjša zrelost, ki jo opazijo starši in vzgojitelj (otroci, rojeni novembra in decembra). Tudi v tem primeru je obvezno ugotavljati pripravljenost otroka za vstop v šolo (46. člen Zakona o osnovni šoli). Gre za psihološko testiranje, ki največkrat oceni predvsem otrokove intelektualne sposobnosti, manj čustveno in socialno zrelost, ki sta prav tako zelo pomembna dejavnika ob vstopu v šolo. Postopek odložitve je tak, da starši na komisijo za ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo vložijo pisno prošnjo. Komisija – sestavljajo jo šolski zdravnik, šolski svetovalni delavec, učitelj in vzgojitelj – na koncu poda pisno obrazložen predlog ravnatelju, ki izda končno odločbo o odložitvi šolanja.

Veliko vprašanj

Naša punca nima posebnih težav, resda izgovorjava nekaterih glasov še ni popolna, a kot učiteljica vem, da se to z obiskom logopeda in z vajami hitro popravi. Tehtnih razlogov za odložitev vpisa torej nimamo. Najbrž razmišljanju o možnosti odložitve vpisa botruje tudi dejstvo, da gledam na svojega otroka z dveh zornih kotov, kot mama in kot učiteljica, kar bi pravzaprav morala biti prednost. A ni tako preprosto.

Prvi pomislek je uvodoma zapisano dejstvo, da prvi razred ni več to, kar je bil. Torej – bo otrok zmogel? Bo kos vsem obveznostim, ki jih prinaša šola? In vprašanja si sledijo. Pomeni to konec brezskrbnosti? Bo imel otrok ob šoli sploh še kaj časa in volje za obšolske dejavnosti, ki ga veselijo? Bo lahko razvijal svoje talente, denimo v glasbeni šoli ali v športu, ki mu je všeč? Kaj ne bi bilo vse lažje, če bi bil zrelejši? Bo potem uspešnejši? Bo zato bolj samozavesten? Bo to v višjih razredih prednost? Bo nemara zato uspešnejši v življenju? Si v šolo sploh želi? Ga je strah? Česa? Bo kaj zamudil, če počaka eno leto? Na drugi strani spet dvom: Ali se ne bo otrok naslednje leto dolgočasil? Tako veliko že zna – kaj bo počel pri pouku? Kaj ni v življenju tako, da se je za vsak uspeh treba potruditi? Bo sploh dobil delovne navade, če bo s šolo opravil z lahkoto? Bo izgubil prijatelje iz vrtca?

Ni preprosto

Najbrž se s podobnimi vprašanji srečujejo tudi drugi starši, ki razmišljajo o možnosti odložitve vpisa. Dilema se nanaša na otroke, ki nimajo posebnih težav in očitnih razlogov za odložitev. Po pogovorih s kolegicami iz različnih šol, ugotavljam, da je praksa zelo različna, nekje so odložitve bolj izjema, drugje skoraj pravilo. Na naši šoli (Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas) je po besedah socialne delavke, ki že vrsto let vpisuje prvošolce, v zadnjih letih opazen porast odloženih otrok. Kot razlog navajajo starši največkrat nezrelost otroka, ki v kombinaciji z zavestjo o zahtevnosti današnjega prvega razreda pretehta.

Zdaj ob pisanju tega članka ugotavljam, da se dilema počasi razblinja. Starši smo tisti, ki se bomo odločili, otroci so naši. To previdnost sem zaznala pri mnogih kolegicah, namesto odgovorov so mi postavljale vprašanja. Nekateri tako iz strokovnih kot iz prijateljskih krogov pa so bili neposredni: Prihrani otroku še eno leto otroštva. Vem, da se s šolo otroštvo ne konča, morda res tisto najnežnejše; a zagotovo se veliko spremeni. Praviloma se še kot odrasli spominjamo prvega šolskega dne, in to daje dogodku posebno težo. In ti spomini bi morali biti za vse otroke lepi.

Že en razlog je dovolj

Misliti mi je dalo tudi mnenje kolegice, ki je dejala: »Če je vsaj en razlog za odložitev, je ta zadosten.«

Zato ne bom pisala odgovorov na zgornja vprašanja. Vsak ima svoje. Včasih je dovolj že, da si vprašanje sploh postavimo. In še nekaj: nihče mi ni znal povedati za primer, da bi bilo staršem, ki so se odločili za odložitev šolanja, pozneje žal. Prej nasprotno.

JANA OBLAK