O nedostojnem plačilu za razredništvo
Odprto pismo šolski ministrici
Spoštovana gospa ministrica!
Morda je to pismo le eno od mnogih, ki jih na vas in šolsko ministrstvo pošiljajo učitelji, starši in zainteresirana javnost. Mnogi udeleženci na šolskem polju z javno besedo izražajo zaskrbljenost, tudi ogorčenje nad stanjem v slovenskem šolstvu, ki je posledica finančnih rezov in neusmiljenega varčevanja v naši državi. Delavci v šolstvu nismo izvzeti iz strogih varčevalnih ukrepov, ki so v mnogočem zamajali vero v boljšo prihodnost naših otrok.
Naj naštejemo le nekaj v nizu ukrepov, ki so prizadeli učitelje v osnovni šoli v zadnjem času: popravljanje NPZ je postala na mah obveznost učiteljev, prednost se daje utrujajočim birokratskim opravilom učitelja in minimaliziranju vzgojne funkcije šole, tu je še zamrznitev napredovanja. Za nas sporni 119. člen Zofvi je bil le krinka za neplačevanje vsega tistega dela učiteljev, ki ne gre v učno obveznost, najnovejši ukrep pa je neplačevanje učnih ur DSP. Naj naštevamo še naprej? Menimo, da ni treba. Učitelji smo bili pravzaprav kot žabe, ki ste jih vrgli v mlačno vodo in jih počasi segrevali ter na koncu skuhali. Temu 119. členu smo se učitelji sprva smejali, češ, le kaj bomo še delali zastonj. Zdaj vemo, da se takrat nikakor ne bi smeli smejati, pač pa bi morali ukrepati. Ob tem naj bi navdušeno vnašali še nove učne pristope, bili brezplačno na razpolago s svojimi hospitacijami študentom ter svetovalcem Zavoda RS za šolstvo.
Bi pa radi opozorili na še eno v dolgi vrsti prevar, ki nam, učiteljem, že dolgo jemljejo pedagoški eros. Gre za problem plačila za razredništvo. Zato spodaj podpisani učitelji razredniki in nerazredniki, vključno z ravnateljem in pomočnico ravnatelja Osnovne šole Draga Kobala Maribor, naslavljamo na vas javno pismo s posebnim razlogom.
Razredništvo je ob vsej raznolikosti, odgovornosti do učencev in njihovih staršev že leta strahotno podcenjeno in temu primerno sramotno nizko ovrednoteno. Tudi to neplačevanje bi bilo, ne le ure DSP, zrelo za učiteljski bojkot! Za celomesečno kompleksno delo prejme učitelj razrednik, ki to poslanstvo opravlja ob vsem drugem pedagoškem delu, od 0,70 evra do 1,80 evra (če je razrednik devetošolcem). S tako ponižujočim plačilom, ki traja že leta, se ne strinjamo več. Pri tem ne gre za odločitev, da bi se plačilu tega dela sistemsko odrekli. Nikakor! Gre za dejanje protesta! Želimo opozoriti, da je plačilo od 0,70 do 1,80 evra (ali 5 centov na mesec na učenca!) nevredno celomesečnega razrednikovega dela z učenci v oddelku in komunikacije z njihovimi starši ter nas globoko žali. Od vseh 26 razrednikov naše šole pa se bo na mesec tako nabralo skupaj približno 25 evrov, ki ga bomo v naši šoli, Osnovni šoli Draga Kobala Maribor, sami prerazporedili v Šolski sklad. Želimo, da javnost izve, kako (ne)cenjeno je razrednikovo delo: ob vseh dopoldanskih in popoldanskih govorilnih urah ter roditeljskih sestankih gre tudi za odgovarjanje na e-pošto staršev ob vseh mogočih urah dneva in reševanje vsakodnevnih različnih konfliktov v razredu, za koordinacijo dela z učitelji nerazredniki ipd. Pet centov na mesec za učenca nameni država učitelju razredniku – s tem jasno pokaže, koliko ceni tudi učence, ne le učitelje razrednike!
Pred leti se je pojavila tudi dolžnost vpisovanja učiteljeve prisotnosti na delovnem mestu. Javnost zelo pozorno spremlja učiteljev prihod na delovno mesto in odhod z njega. Kot da se da vse postoriti v šolskih prostorih, kot da smo podjetje. Nismo! Učitelj, zlasti pa učitelj razrednik, nikakor ne zmore vsega postoriti v šolski zgradbi, a tega kot da se ne da (noče) razumeti. Učiteljevo delo je vendar specifično.
A očitno pa stroka se zaveda pomena vsakodnevnega razrednikovega dela, saj obstaja vrsta strokovnih knjig in znanstvenih člankov o raznolikem razrednikovem vodenju oddelka in posameznega učenca, o njegovem sodelovanju z različnimi deležniki (šolska svetovalna služba, starši, zunanji sodelavci). Ne more biti vsakdo razrednik, saj ravnatelji ob načrtovanju razredništev vedno presodijo tudi o kompetencah posameznega učitelja za opravljanje vloge razrednika. Pomembne so tudi njegove osebnostne lastnosti.
Naj navedemo, da smo se za ta protest dokončno odločili šele, ko smo spoznali, kako sramotno nizko je plačilo za razredništva na nivoju celotne šole. Ugotovili smo, da z vsoto plačila za vseh 26 razredništev na šoli ne zmoremo kupiti niti pižame učencu za šolo v naravi, ki izhaja iz revne družine in mu je starši ne morejo sami kupiti. Ja, tudi to počnemo: pomagamo obleči in obuti kakšnega siromašnega učenca za valeto ali za šolo v naravi. Iz svojega žepa.
Ob tem pozivamo tudi druge šole in razrednike, da sledijo našemu zgledu in nas s tem javno podprejo. Naj se tako nizko plačilo za deklarirano pomembno vlogo razrednika končno že dostojno ovrednoti. Z 0,70 do 1,80 evra na mesec si en razrednik ne more kupiti niti ene kave, seštevek plačila za vse razrednike, ki jo bomo mesečno prerazporedili sami na šoli, pa bo morda vsaj malo ublažil socialno stisko pomoči potrebnih.
Mag. MAJDA RIŽNAR, prof.,
v imenu 58 sopodpisnikov
Osnovna šola Draga Kobala Maribor, 29. 1. 2015
