Vsebina časnika Šolski razgledi številka 18/2014
O mladih
Z njimi je narobe natančno toliko, kot - z nami
Skupaj so preživeli dneve, tedne, mesece; leto, celo dve sta bili prepredeni s filmom, zdaj teče že tretje. Druženje, pogovarjanje, piljenje vsebine, prilagajanje scenarija, brušenje igre, za katero več ne veš, ali je sploh igra ali je zares življenje. Skupaj so dihali za film, skupaj so ga sanjali. Več deset mladih s Šolskega centra Celje in njihovi mentorji.
Te lahko kaj še bolj poveže kot skupno ustvarjanje? Je sploh še kaj lahko bolj izpopolnjujoče?
Film Vloga za Emo izžareva mladost, zrcali stiske, kaže poti. Je navdihujoč, preprost in globok. In res zelo in samo stvaren.
Čudovit film za vse mlade, za vse starše, za vse učitelje. Prav zares.
In kar so doživeli in še doživljajo mladi igralci, je neponovljivo. Je sploh mogoče, da bi jih kaj druga lahko tako zelo povezovalo kot prav ta film? Ni boljše šole za življenje. Res – življenje v prav vseh odtenkih spoznavajo, žal tudi najtemačnejše. Glavna igralka Lara, v filmu Ema, je v septembrskih poplavah za zmeraj odšla. Ne, to ni v filmu, to je zares. A čisto zares po svoje ostaja med nami za zmeraj – tudi za vse nas, ki je nismo poprej spoznali – predvsem zaradi filma, s katerim je uresničila svoje sanje.
Sprehodite se tokrat z nami skozi film, tudi v zakulisje – ob fotografijah, ki so nastajali ob snemanju, in izjavah ustvarjalcev filma, podpornikov in gledalcev, ki jih najdete v tokratni prilogi Odzivanja. Tudi razmišljanje v rubriki Uglašeno je namenjeno temu filmu in v njem je beseda O mladih.
In če filma še niste videli, ujemite ga – tudi ti, spoštovani učitelj, učiteljica, seveda tudi vi, spoštovani starši.
»Klik za več!«
Povezani, z vizijo!
Uvodnik
Učiteljeva vloga postaja drugačna, bolj celostna in večrazsežna. Uspešnost učenja je predvsem odvisna od učitelja. Zato postaja eden ključnih izzivov, kako izobraževati in po drugi strani razbremeniti učitelja vsega administrativnega dela, nesmiselnih in neživljenjskih pravil ter predvsem to, kako narediti izobraževanje zabavno in poučno za učenca kot tudi za učitelja. OpeningupSlovenia in Davor Orlič.
»Klik za več!«
Otrok kot subjekt pravic in svoboščin
Naš komentar
Ta mesec mineva že četrt stoletja, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Z njenim sprejetjem so se skoraj vse države sveta obvezale, da bodo otrokom zagotovile spoštovanje njihovih pravic. Pa so jih? Še zdaleč ne. Celo v razvitih državah, kjer posvečajo otrokovim pravicam veliko pozornost in so zagotovljeni tudi dokaj dobre razmere za njihovo uresničevanje, je marsikatera njihova pravica, zajamčena s Konvencijo, še vedno kršena. Tudi v Sloveniji. V nerazvitih revnih državah in v državah, v katerih divjajo vojne, pa so milijoni otrok brez hrane, zdravstvene oskrbe in osnovne izobrazbe. So žrtve vojn, nasilja, zlorab in izkoriščanja. Vse to in še marsikaj drugega so neizpodbitni dokazi o kršenju njihovih pravic. Toda mnoge države, ki so dolžne preprečiti in odpraviti kršitve otrokovih pravic, te svoje – s podpisom in ratifikacijo Konvencije – svobodno sprejete obveznosti sploh ne izpolnjujejo, ugotavlja Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Borka s peresom, besedo in dejanji
Slovo Nadine Gordimer
Ko so Nelsona Mandelo leta 1990 končno izpustili iz zapora, je ta že kmalu zatem zaprosil slavno pisateljico za sprejem, na katerem ji je izrekel priznanje za njen boj proti rasizmu, zavzemanje za demokracijo in človekove pravice ter ji še povedal, da je vedno občudoval njeno pisanje. Večino njenih knjig je Mandela prebral med dolgoletnim prestajanjem zaporne kazni.
Nadine se je navadno ogibala intervjujem. Novinarji, ki jim jo je uspelo prepričati, so znali povedati, da ni bila vedno prav prijetna sogovornica; ko so jo nekoč povprašali o njenih simpatijah, je dejala, da je njena prva strast pisanje, na drugo mesto pa je uvrstila moški rod. Na prošnjo, ali je lahko malce bolj konkretna, ni odgovorila. Tako nam razkriva življenje cenjene pisateljice Robert Šupe.
»Klik za več!«
V literarnem labirintu
Pri meni se je »zgodilo« s Cankarjem
Literatura je nujno potrebna za naš razvoj. Morda še nismo dovolj poglobljeni v moralno krizo; ko bomo dovolj, bomo sprevideli, da je umetnost tista, ki daje duhovno moč. In naša naloga je, da to zavest širimo. Moramo ostati na realnih tleh, ne v virtualnem svetu. Vsakdo potrebuje nekakšen dražljaj, ki mu odpre svet zunaj zunanjih podob in oblik k sebi, in takrat so naše poti odprte. Tak »dražljaj« je pogosto prav literatura.
Ko se pogovarjam s sošolci, vrstniki, ugotavljam, da vse premalo beremo, premalo uporabljamo svojo domišljijo in smo premalo ustvarjalni. Nismo uporni. Ne zagovarjamo svojih stališč oziroma naša stališča pogosto niso utemeljena in se bojimo izraziti svoje mnenje. Zavedati se moramo, da niso vsi taki, toda večina pa vseeno je. Njihove vizije so nejasne in po navadi pogosto ne sežejo dlje od naslednjega dne. Izpod peresa gimnazijca Rudija Kraševca.
»Klik za več!«
Ne, oči, ne!
Prebrala sem knjigo Dušana Rutarja
Človek pošast ali pošast človek se je znova predstavila in razkrila. Nihče ne vidi nič, nihče ne sliši nič, ostane le globoko in nepopravljivo zasekana rana punčki, deklici, mladenki, mladi ženski. In rana se je med leti trpinčenja večala, če to sploh lahko imenujemo rana, če to ni pravzaprav presekano telo na dve polovici, izničeno, uničeno, na robu brezna … Prebrala in zapisala Tanja Vamberger.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Prihaja naša dolina inovacij. Bo šlo brez vrtičkarskih zavisti? Razmislek o študentskih stroških in o razvrščanju univerz. * Učbeniški trg pri nas je kaotičen, negospodaren in nedomišljen. Predvsem je zmeda, ker ni bilo predvidenega dovolj časa za pripravo novih učnih načrtov, za njihovo evalvacijo in temeljito pripravo kakovostnih učbenikov. Civilna iniciativa kakšno šolo hočemo je delovno oznamovala svojih prvih pet let. V žarišču – učbeniki.* Različnost v vzgoji in izobraževanju Zmeraj znova aktualna in neogibna – s spoznavanjem drugih kultur, navad in običajev krepimo svoj kulturni kapital. * Le še nekaj dni nas loči od jubilejnega, že 30., slovenskega knjižnega sejma, zato je naše vprašanje v rubriki Zanima nas tokrat povezano s knjigami in branjem. * Sestanek. Aktiv. Dokumentacija. Formalizem. Neživljenjskosti. Maske ... Začutim potrebo po energiji robatega, odločnega, neustrašnega, direktnega možakarja ... Takega, ki bi povzdignil glas, udaril po mizi, dal ritem "na poskok" ... Pravzaprav si želim več takih mož v svoji (poklicni) zgodbi. List iz dnevnika. * Kako pri učencih spodbujati ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje ter različne načine spoznavanja in spreminjanja okolja in sebe? Klub za razmišljanje. * Potepamo se in gremo V Krakov po sol.
V Najini pisani tapiseriji se tokrat oglaša Rut, List iz dnevnika prihaja z Osnovne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, od koder so tudi nagrajeni Kekčevi razgledi. Zidovi, kot je bil Berlinski zid, morajo padati, je prepričan Žiga Vavpotič. Vas zanima, kaj je novega na knjižnih policah? V Študentski areni spoznajte Barbaro, ki je v svojem diplomskem delu združila sodobno tehnologijo z ljudskim izročilom. Kaj imajo skupnega Rakitna, Pepelka in Niko Slana ter njegov Športni pogled? Ob Rimljanih in rekah smo se ustavili, torej R, Aleš Debeljak in Abeceda otroštva. Vabljeni v Hišo eksperimentov in Državni zbor, med mestnehiši.CE, z želvicami na kmetijo, v posoške šolske knjižnice …
Pozor!
Kdaj ste bili zadnjikrat v banki ponoči?
13. mednarodni osnovnošolski haiku natečaj je pol sonca, svetlobe, veselja do življenja, igrive radosti …
