Vsebina časnika Šolski razgledi številka 13/2014

Zakaj ti barvni, skoraj prazni liki, prazna polja, ki zavzamejo toliko dragocenega prostora v Šolskih razgledih, ki zmeraj 'pokajo po šivih'? In to že v prvi številki, za katero je pravzaprav vsakič preveč gradiva, da bi ga lahko umestili. Prav zato!

Kolikokrat si zapolnimo dneve tako zelo, da se nam sploh ne uspe zavedati, kaj se dogaja in zakaj. Kolikokrat drvimo in hitimo po cesti, a ne vidimo ne levo ne desno, samo naprej, marsikdaj niti ne vemo, zakaj. Kolikokrat hitimo po učni snovi, z jasnim ciljem, da pridemo do konca, a tisti, ki jim je snov namenjena, je ne dohajajo sproti in …

Kam smo prihiteli? Zakaj?

V novem šolskem letu vam želimo veliko prijetnih trenutkov, veselja in radosti. In ko bomo polnili zdaj še 'prazna polja', jih polnimo skrbno, z védenjem, zakaj to počnemo. In ne napolnimo jih preveč, pustimo prostor, da naša doživetja in naša spoznanja zadihajo, da se po svoje obarvajo, da zadišijo, da zaigrajo.

Dedkova modrost

Učenje, moja vseživljenjska in vseobsegajoča naloga in radost

Petra Kampl Petrin je zapisala nekaj iskric (objavljamo jih v tokratnih ŠR, 'posuli' smo jih po vsem časopisu, vpeli smo jih v barvne like – op. ur.). Takole jih je pospremila: Morda bi bile primerne za objavo v Šolskih razgledih, in sicer kot začimba vaših kakovostnih strani, ki jih rada berem, saj na njih učitelji objavljajo svoje zanimive zgodbe, razmišljajo o aktualnih dogodkih in predstavljajo svoje bogato delo.

Zaposlena sem na Osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, ki izvaja program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja. Že od svojega petega leta (mala šola) hodim v šolo, torej se šolam že krepkih 30 let …

»Klik za več!«

Brez krepkih zidakov ne gre

Okus poletja

Dokler se neko početje zdi smiselno, dokler sta vera in zaupanje, greš naprej, niti ni časa preveč razmišljati. Zmoreš, četudi na trenutke sam, zelo sam. A veš, upaš, da tako ne bo zmeraj. In še zdaj vem, da ste učitelji, veliko vas je, ki vam ni vseeno, kaj bo z vami, kaj bo z mladimi, kaj bo z vsemi nami jutri in pojutrišnjem in, seveda, takoj zdaj.

Kam drvimo in kako? Kaj puščamo za sabo? Je družba, v kateri živimo, čedalje boljša, bolj humana, smo ljudje bolj zadovoljni? Je takšna, ki obeta svetlejšo prihodnost vsem nam in zlasti mladim? Razmišljanje Lučke Lešnik o poti in na poti Šolskih razgledov, časnika, ki ga ureja.

»Klik za več!«

Sodobni hlapci

Kaj vse prinaša zmaga kapitala

Nedavno predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gimnazijah je značilen izdelek zdajšnje nerazsvetljene dobe, ki ji ne vladata človeška pamet ali volja, temveč diktatura kapitala. Odkrito podrejanje logiki kapitala je morda celo ključna novost predloga Zakona. Pri tem – to se zdi vredno poudariti – ne gre za surovo izpolnjevanje varčevalnih ukrepov, kot so nižanje plač ali povečevanje učne obveznosti (to je predmet drugih zakonov in ukrepov), temveč gre za podrejanje ciljev gimnazijskega izobraževanja ekonomiji in za temu ustrezno preoblikovanje »duš« udeležencev gimnazijskega izobraževanja (profesorjev in dijakov). Prodane duše, prvi del, in Andrej Adam.

»Klik za več!«

Razredni sovražnik

Opazujem, razmišljam, spoznavam

Slovenski film, ki je klofuta slovenski družbi. Veliko ogledalo. Družbena refleksija. Mojstrska perfekcija. Obnemiš, ko ugotoviš, da lahko nekdo, mlajši od 30 let, tako globoko razume družbo. Ta film je nekaj, kar bi morali videti vsi, ne samo učitelji in učenci. Vsi, večkrat. In razmišljati. Se pogovarjati. Razumeti.

Verjetno je v človeški naravi, da se vprašaš, kdo je kriv, če stori samomor dijakinja. In ob liku učitelja nemščine (Igor Samobor je sicer vrhunski igralec, a njegova igra v filmu je mojstrovina perfekcije), ki s strogimi metodami želi vzgajati mlade, kar kliče, da gledalec reče, seveda, on je kriv, učitelj … Žige Vavpotiča se je film globoko dotaknil.

»Klik za več!«

Kaj pa če je skotopični sindrom?

Če otroka pri branju boli glava …

Ste že srečali otroka, ki je tožil, da ga pri branju boli glava? Če ste ga, veste, kako hudo je, koliko zapletenih preiskav mora prestati, in če je z zdravstvenimi izvidi vse v redu, iz dneva v dan poslušati, da ni nič, da ga glava ne more boleti in naj se potrudi. Sama sem bila kot učenka in pozneje tudi kot učiteljica nemalokrat priča, da so morali takšni otroci od staršev in učiteljev poslušati, da si glavobole izmišljujejo, ker so leni in se jim ne da brati. Kaj pa naj bi bilo drugega, če pa so vsi zdravstveni izvidi pokazali, da je z možgani vse v redu. Pa je bilo res? Ne vemo, ker takrat še nismo vedeli za skotopični sindrom. Piše izkušena učiteljica in dolgoletna ravnateljica Ljubica Kosmač.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Za spodbudo in dober začetek nekaj srčnih zgodb učiteljice, dijakinje in mame. * Kako daleč seže šolska prehrana in kaj vse moramo imeti v mislih pri njenem načrtovanju? * Koga ali česa se bojijo učitelji? * Vračanje k izročilu razsvetljenstva? – Na rob mednarodnim testom znanja in/ali kompetenc, kot so raziskave IEA (TIMMS, PIRLS itd.) in PISA v sklopu OECD, ki postajajo že kar nekakšna meteorologija vzgojno-izobraževalnih sistemov. * Po irskem razsvetljenju najpogostejše vprašanje za študentko, ki se je vrnila z Erasmusove izmenjave: Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? »Ne vem. Nimam pojma. Edino, kar vem, je, da se vračam tja. Nedvomno. Kaj natančno bom pa tam počela, moram še ugotoviti, odgovor še mora prinesti čas …« * Zakaj je otrok zvedav, mladostnik pa ne? * V Gambiji  hoditi v šolo ni nekaj samoumevnega. * Rdeč dežnik in topli zokni – Tanjino pismo Rut in vsem nam. * Zelena packa na čelu in razmišljujoči praktik. * Manjka nam vizija dela z nadarjenimi; za resnične premike in dolgoročne izboljšave dela z nadarjenimi je potrebno razumevanje problematike, sodelovanje in sistemska podpora. * Osnovni vodič po učenčevem spominu (da ne bo učitelj ovira). * Strinjam se s pogoji poslovanja. Se res? Kaj bi mi brez spleta. * Kako pri učencih spremeniti pogled na učenje, jim posredovati znanje in učenje kot vrednoto in ne nekaj, česar bi se morali sramovati. Z dobrimi odnosi do uspeha v rubriki Tereza Žerdin odgovarja.* Kuharija – preprosto in igraje: medena melona v družbi s kozjo skuto. Prvinski pridih. * Damski vložek je poletel in v elegantnem loku pristal na tleh pred prvo klopjo, za katero sedita očeta, edina predstavnika moških ta dan.

Za vas smo pripravili še poročila s sej strokovnih svetov, rubrike modre misli, športni pogled, zanima nas, list iz dnevnika, iz starih listov …, predstavljata se Ciciban in Cicido, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani objavlja razpisa za vpis v programa za izpopolnjevanje, NLB vabi na brezplačne finančne delavnice, Slovenski E-forum pa na delavnice v sklopu projekta TESSI, že zdaj vabljeni na oktobrsko slavnostno odprtje brunarice in energetskega ekoparka pri Osnovni šoli Cerkno …

 

Še namig: Darilo za začetek      

»Starši imamo običajno navado, da ob koncu leta učiteljem kupimo 'neko malenkost'. De Bonovci imamo radi provokacije - kjer znano obrnemo na glavo. Kaj pa če bi letos učiteljem nekaj podarili na začetku leta, ne na koncu? In to nekaj, kar ne lovi prahu, ampak misli? Šolske razglede!

En izvod stane toliko kot ena bela kava, traja pa 14 dni (ne 14 minut).«

Tole smo prebrali na Facebooku, in sicer na strani 6 klobukov razmišljanja z Nastjo Mulej. Nam je zamisel všeč, zelo všeč.  In vam?

Pa še namig iz lastne prakse: Lepo je obdarovati druge, a zelo lepo je obdarovati tudi sebe!

Vse to in še več v Šolskih razgledih št. 13/2014.