Vsebina časnika Šolski razgledi številka 20/2013

Še zadnji mesec, zadnji teden, zadnji letošnji dan bo spolzel. In leta 2013 ne bo več, nikoli več, neponovljivo je. A ostaja veliko spominov, veliko sledi. Tudi podobe, ki si jih ogledujete v zadnjih letošnjih Šolskih razgledih, so neponovljive.

Že pred leti si jih je zamislil in s pomočjo računalnika ustvaril Janez Sodja, nekdanji ravnatelj vrhniške osnovne šole. Letošnjo pomlad se je zaokrožilo tudi njegovo življenje. Že pred časom smo vam predstavili del njegovega ustvarjanja (z barvitimi fraktali smo opremili ŠR 17/2010 in z lesenimi kipi, polnimi čutnosti in elegance, tudi ŠR 7/2011), v našem arhivu pa smo imeli še te prekrasne podobe, ki jim je pokojni umetnik, sicer matematik in fizik, nadel skupno ime – Kaos. V spomin na Janeza Sodjo in letu v slovo jih objavljamo.

Ta Kaos (in kaos) je poln barvitih likov, čutnih potez, elegantnih ploskev in skrivnostnih meglic. To je kaos, ki buri domišljijo, vznemirja in umirja obenem. Kaos, iz katerega se poraja življenje in njegova večna skrivnost. Kaos in Kozmos. Kaos, ki nakazuje svetlo neskončnost in vliva upanje. Srečno 2014!

Revolucija (na papirju)

Uvodnik

Začelo se je rajanje, vprašaji so plesali s klicaji in pikami v kolu. Še nikdar se ni zgodilo, da bi se držali za roke; to je bil za vse zgodovinski trenutek …

Pesnik je sede za mizo. Ves popoldan se je zadrževal v parku in razmišljal o svojih pesmih in še o marsičem. Tudi o razočaranjih v svojem življenju. In se je odločil, da bo nekaj spremenil, napravil velik korak naprej v svojem pisanju. Pravo revolucijo … Milan Petek Levokov.

»Klik za več!«

Novo naj bo vsaj malo boljše

Kaj bo s projektom etike v šoli po smrti akademika Trontlja?

… Pomagal je ustanoviti tudi inštitut za preučevanje etike in vrednot. Vrhunec prizadevanj je bil strokovni posvet z množico udeležencev, predvsem ravnateljev in ravnateljic osnovnih šol in vrtcev, ki je bil v začetku letošnjega septembra. Temu naj bi sledil postopni prenos etičnih vsebin v učno-vzgojne programe. Ne vem, če se je ta proces res že začel, bojim pa se, da bi ga akademikova smrt zaustavila. Sodil je namreč med ljudi, ki jih je zelo težko, skoraj nemogoče nadomestiti. Bil je mož velikega duha, dolgoletni profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, zdravnik nevrolog, ki je razvil novo diagnostično metodo, ob tem pa se je že leta ukvarjal tudi z bioetiko in bil do smrti eden največjih svetovnih strokovnjakov za to področje. Bil je dosleden zagovornik prepovedi ustvarjanja človeških zarodkov za potrebe raziskav, zavzemal se je za pravico do dostojanstvene smrti in ob tem z močjo argumentov nasprotoval uvedbi evtanazije. Za nekatere je bil zato konzervativnež, za (tako vsaj upam) večino pa modrec in humanist … Piše Jasna Kontler Salamon. Več v ŠR!

BITI ali IMETI

Komentar

Zdaj, ko je več kot desetina prebivalstva v Sloveniji brezposelna, med njimi skoraj četrtina mladih, večinoma visoko izobraženih, je omemba motivov za delo odveč in skoraj cinična.

Čeprav je zanimivo, da dobi v teh predprazničnih dneh, če se podamo na ulice našega glavnega mesta ali zaidemo v kakšen večji nakupovalni center, besedica IMETI kljub krizi in naraščajoči revščini povsem drugačen pomen. Iz vsakega izložbenega okna nas namreč nagovarja potrošništvo. Kritično razmišlja Ida Srebotnik.

»Klik za več!«

Za vrati azila

Njihove zgodbe

Albanka in Bolgar sta mladost preživela v Novem Sadu, kjer sta se tudi spoznala in si še zelo mlada, nasprotovanju staršev navkljub, osnovala družinico. Kot pravoverni muslimani se v Novem Sadu po vojni niso več počutili doma. Napadali so jih namreč na vsakem koraku, zato so se odločili za odhod. Zavestno so izbrali Slovenijo, a so jim prošnjo že dvakrat zavrnili. V kratkem pričakujejo še tretji odgovor, ki bo zavezujoč in dokončen … Piše Maja Sotenšek.

»Klik za več!«

Hvala, drage učiteljice in učitelji

Kolumna

Verjetno besedo hvala slišite premalokrat. Večkrat bi vam jo morala nameniti država. Pogosto bi jo morali izreči vaši učenci. Seveda je prav, da bi jo čim večkrat izgovorili tudi starši.

Vem, država vas obremenjuje z birokracijo in vam niža plače. Učenci se pogosto norčujejo. Starši se v šolah pojavljajo z odvetniki. Narobe svet. Opazuje, razmišlja, spoznava Žiga Vavpotič. Več v ŠR!

 

List iz dnevnika

Izpod peresa učiteljica razrednega pouka in angleščine, predvsem pa mentorice in inštruktorice programa Mepi

Spoznala sem, da nismo le mentorji na naši šoli, ki dobro sodelujemo, si med seboj pomagamo, se podpiramo, ampak so okrog tudi ljudje, ki so prav tako s srcem pri stvari, pripravljeni pomagat, z eno besedo – pravi mepijevci. Piše Barbara Umek.

»Klik za več!«

Uglašeno

Za dvig zbranosti in boljši miselni zagon v razredu ali doma

V šoli je veliko sedenja, zaradi tega tudi prisilne drže, kar vse povzroča tenzije, napetosti mišic in sklepov, še posebno je to pogosto pri hrbtenici. Po drugi strani je že sama mladost pogosto nemirna, vihrava, še zlasti v veselem decembru. Zato ponovno omenjam prepotrebno sproščanje. Seveda tudi nekaj za možgane, kajti njihova fiziološka funkcija je centralni nadzor telesa. Za vas in nas piše Darinka Suljević. Več v ŠR!

 

Brez titule

Grenko zadoščenje

Za nič narejenega mi ni žal. Žal mi je le, da takšni ljudje vzgajajo in izobražujejo bodoče učitelje, saj jim ne morejo biti ravno pozitiven zgled. Ti pa v študiju pridobljene vzorce potem prenašajo naprej – na otroke. Izkušnja Jožice Frigelj.

»Klik za več!«

Spominčica, naša spominčica

Branje

Čeprav ni v navadi, da bi objavljali zapise mladih, se zgodi tudi to. Zakaj smo to storili tokrat? Ko boste prebrali, boste razumeli … Anamarija, iskrena hvala, da to toplo, pretresljivo in srčno pripoved, prežeto z ljubeznijo in bližino, deliš z nami. Več v ŠR!

Kaj še smo pripravili za vas?

Pišemo o programu mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA 2012. Tereza Žerdin odgovarja mami dvojčic, ki ne ve, ali je, ko ena zboli, bolje, da je zdrava v vrtcu ali pa da ostaneta doma obe. V Študentski areni se vprašujemo, ali je referendum dokaz za študentsko politično apatijo ali ravno nasprotno. Poznate jagodičnico, mediteransko lepotico? Spoznajte jo v rubriki Kuharija, preprosto in igraje. Pišemo o tehniških dnevih, novih knjigah, o tem, kaj je posebno oznamovalo iztekajoče se leto in kaj bi dali za popotnico v novo. Beseda je o ekoozaveščenosti za vse na planetu, pravzaprav o poučevanju za okolje in trajnostni razvoj. Iz starega papirja izdelujemo nov papir in voščilnice, obiščemo otroški likovni bienale.

Silvestrovo se bliža, zato o silvestrovanju ob Nilu. Naš strokovnjak svetuje ravnatelju šole, na kateri bi radi v več učilnicah vzpostavili brezžično omrežje, ravnatelj pa se sprašuje, ali je varnost v brezžičnih omrežjih res tako pomembna, če pa lahko v veliko kavarnah do spleta dostopam, ne da bi sploh potreboval geslo. V zadnjih ŠR letos objavljamo za vas praznično nagradno križanko, tudi tokrat je z vami Športni pogled in druge stalne rubrike, prav tako, seveda, čečkalčki …

Ne prezrite!

V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije o odpadkih, pravzaprav o tem, kaj ločujemo in zakaj jih (nekatere) lahko ponovno uporabimo.

Bodite v stiku s trendi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju v Evropi, pravijo strokovnjaki na CPI-ju. Več v ŠR!

Kako do uradnega potrdila o znanju tujih jezikov? Na Državnem izpitnem centru vedo!

Da bi spregledali križanko, in to nagradno, nas pa sploh ne skrbiJ

Veliko vaših in naših partnerjev vam namenja prijazne želje za novo leto – ne spreglejte jih.

Srečno 2014!