List iz dnevnika

Izpod peresa učiteljica razrednega pouka in angleščine, predvsem pa mentorice in inštruktorice programa Mepi

To pa bo šprint, so bile besede, ki so mi odzvanjale v glavi, ko sem se prvo jutro po enoletnem premoru vozila proti šoli. Sestaviti moram teste, vprašati še skoraj vse učence in organizirati dogodek za podelitev priznanj Mepi, na šoli pa sem komaj dobrih deset dni?! Ali nihče ne razume, da se med letom porodniškega dopusta možgani spočijejo in glava sprosti, kondicija za opravljanje poklica pa se nabira počasneje, kot bi si želeli?!

Potem pa pomisliš na Mepi. Veš, da si zasluži samo najboljše in se potrudiš.

Na Osnovni šoli Orehek Kranj že sedmo leto izvajamo program Mepi. /…/

Vsako leto se udeležencem programa podelijo bronasta, srebrna in zlata priznanja.

Z mentorji Gimnazije Kranj, Gimnazije Franceta Prešerna Kranj in Tehniškim šolskim centrom Kranj smo se dogovorili, da vsako leto ena šola pripravi prireditev za prejemnike priznanj vseh teh šol in letos smo bili na vrsti mi.

Da sem vodja prireditve sem vedela že prej, zato sem napenjala možgane in razmišljala, kako naj se lotim same prireditve že pred uradnim nastopom službe. Odločila sem se, da pripravimo /…/.

Ko je bil spisan približen scenarij prireditve, sem na pomoč poklicala sodelavki in pa svojega moža, ki je prav tako mentor na naši šoli. Pogovor je na začetku potekal čisto v drugo smer. Na trenutke je kazalo, da ne bomo prišli nikamor, potem pa so ideje začele padati kot iz rokava. Na koncu smo imeli izdelan scenarij, kot sem si ga želela. Poučen, sproščen, humoren in razgiban.

Ta večer mi je zelo ostal v spominu. /…/ Kaj vse so ti učenci pridobili, kaj vse so se naučili! Neverjetno. Vse skupaj lahko primerjam s porodom. Boli, misliš si, zakaj mi je tega treba bilo, a ko vidiš malo, nebogljeno bitje, ki pride iz tebe in ti pokaže, da te ima rado ne glede na vse – neprecenljivo. Pozabiš vse slabo in si samo še srečen.

Tisti večer sem šla spat pomirjena, srečna in polna vtisov.

Smisel Mepija je timsko sodelovati. /…/

Tudi brez podpore vodstva bi zelo težko izvajali program.

A navsezadnje so tu učenci, dijaki, ki so se odločili postati mepijevci. Brez njih le tega ne bi bilo, zato hvala vsem in vsakemu posebej.

Vi ste tisti, ki me vsako leto napolnite z energijo, me nasmejete in mi pokažete, kako je svet lahko lep.

Vse to in še več je bilo videti na naši prireditvi, ki se jo je med drugimi udeležil britanski veleposlanik Andrew Page, ki je bil nekoč tudi sam v vlogi udeleženca.

BARBARA UMEK