Vsebina časnika Šolski razgledi številka 7/2013
Ko je Kranjčanka Katja Bidovec pred štirimi leti prestopila prag ljubljanske Fakultete za družbene vede, je košarkarsko žogo po desetletju igranja zamenjala za fotoaparat. Fotografija jo je od nekdaj zanimala, vendar zaradi natrpanega urnika v osnovni in srednji šoli zanjo nikoli ni imela prav veliko časa. Pravi, da do prihoda na fakulteto sploh ni vedela, kaj vse lahko zajame fotografija in kaj vse skriva v sebi. Ko je vpisala medijske in komunikacijske študije, se ji je odprl povsem nov svet. Neizmerno je hvaležna mentorju Arnetu Hodaliču, ki ji je pokazal, kaj pomeni živeti s fotografijo. Prebrala je veliko njegovih knjig, se udeležila izobraževanja in obiskala številne razstave. Pogosto se poda v dežele tretjega sveta, ki jo vedno znova prevzamejo, in v svoj objektiv ujame nepozabne trenutke. Mi smo študentko Katjo, navdušeno fotografinjo, srečali na tradicionalni marčevski modni reviji Prijetno potovanje v organizaciji ljubljanske študentske organizacije, o kateri smo že poročali v prejšnji številki ŠR (29. marca). Še lani se je prav ob tej priložnosti sprehajala po modni brvi in predstavljala oblačila, tokrat je poprijela za fotoaparat. Stati za objektivom ji, kot sama pravi, prinaša veliko večje zadovoljstvo, kot če je pred njim. Ujela je imenitne podobe, zanimive utrinke. Veliko užitka ob ogledu Katjinih posnetkov in na sprehodu po tokrat modnih in mladostnih Šolskih razgledih.
Ko bom tih in dober
Uvodnik
Tako je verjetno razmišljal deček in preplašeno stopil v zgodnjih jutranjih urah na tirnice, po katerih je v Ljubljano prisopihal vlak, ki se je prebijal skozi zaspano marčevsko jutro. Dan se je komaj rodil, a mlado življenje je že nasilno ugasnilo.
Zakaj?
Kakšen je ta naš svet, svet, ki ga vodimo odrasli? Videti je, da se vsak dan trudimo, kako ga pokvariti, uničiti … Razmišlja in nastavlja zrcalo Suzana Pigac Kokalj. Več v ŠR!
Čakajoč na razsodbo ustavnega sodišča
Naš komentar
Ustavno sodišče bo ponovno razsodilo, ali je sedanja zakonska ureditev financiranja zasebnih šol v nasprotju z Ustavo. Ustavno sodišče je namreč v zvezi s presojo ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa nižji delež javnega financiranja zasebnih šol v primerjavi z javnimi, enkrat že razsojalo in leta 2001 tudi odločilo, da je takšna zakonska ureditev skladna z Ustavo, saj gre v tem primeru za polje proste presoje zakonodajalca. Ta razsodba je tudi v skladu z razsodbami Evropske komisije in sodišča za človekove pravice, ki so se nanašale na domnevne kršitve dveh človekovih pravic, ki jih staršem zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin: pravice staršev, da izberejo za svoje otroke zasebne šole, in pravice, da starši zagotovijo takšno vzgojo in poučevanje, ki je v skladu z njihovimi religioznimi in filozofskimi prepričanji. Iz teh razsodb nedvoumno izhaja, da Konvencija oziroma drugi člen Prvega protokola k tej konvenciji ne nalaga državi nobene obveznosti, da na lastne stroške uvaja ali subvencionira izobraževanje katere koli vrste in katere koli ravni, prav tako pa tudi, da noben starš ali skupina staršev ne more izvajati pritiska na državo, da ustanovi nove šole posebne vrste ali da subvencionira obstoječe šole, če gre za šole, ki dajejo vzgojo in izobrazbo v skladu s posebno kulturno, religiozno ali konfesionalno tradicijo oziroma s posebno akademsko specializacijo. Iz tega sledi, da država ne krši omenjenih človekovih pravic, če ne financira zasebnih šol. To ne pomeni, da jih ne sme. Od države je odvisno, ali jih bo financirala ali ne. Evropske države ravnajo v tem pogledu zelo različno, ugotavlja Zdenko Kodelja.
»Klik za več!«
Vzporedno in primerjalno prečesano
Posvet o zunanjem preverjanju
Dragocenost tega posveta je v dejstvu, da je izmenjava mnenj potekala sproščeno, brez čustvene pregretosti, kakršna je spremljala številne poprejšnje razprave o posameznih segmentih zunanjega preverjanja. Gotovo tudi zato, ker ta trenutek ni nobena od oblik preverjanja postavljena pred zid hitrih sprememb in premalo premišljenih odločitev. Zato je zdaj pravi čas, da o predlogih razmišljamo, jih strokovno utemeljimo in nemara nekatere še empirično preverimo ter tako v stroki pridemo do najsprejemljivejših rešitev. In upamo, da bodo snovalci prihodnjih sprememb dovolj modri, da tako oblikovanih mnenj stroke, ki jih zmore na vseh ravneh zbrati Slavistično društvo Slovenije, ne bodo obšli. Tako med drugim Boža Krakar Vogel.
»Klik za več!«
Vzgojno delovanje šole
Preutopično, da bi bilo uresničljivo
Šola izobražuje in posreduje sistem vrednot. To pomeni, da učence tudi vzgaja in sooblikuje njihova stališča. V Beli knjigi je vzgoja opredeljena kot izjemno celosten pojem in kot ena tistih ključnih dejavnosti, pri kateri vzgojno-izobraževalnemu sistemu ne sme spodleteti. Po eni strani je vzgoja namreč povezana s prenašanjem skupnih vrednot, norm, navad in prepričanj na mlajše rodove, po drugi strani pa so ustrezna vzgojna ravnanja in odnos učiteljev do otrok pogoj za uspešno poučevanje in prenašanje znanja.
Nedvomno bi bilo treba zapis dopolniti: uspešnost vzgojnega in izobraževalnega delovanja šole je zelo odvisno tudi od ravnanja in delovanja staršev. In tako se v snežnem absurdu zaradi kepe, ki je bila prejeta zaradi prej veliko danih, brez omembe vrednih posledic pri prejemniku, med kladivom in nakovalom znajde – učitelj. Zaradi otrokove neposlušnosti je kaznovan – inšpekcijski nadzor, svetovalne hospitacije v izvedbi Zavoda RS za šolstvo. In tako se hitro pokaže tudi zakonsko opredeljena neustreznost sistema.
Pojdimo po vrsti … z Jožico Frigelj.
»Klik za več!«
Posebnosti se zgubljajo
Popolna inkluzija
Proces integracije je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prepoznal vrsto oseb s posebnimi potrebami in drugimi telesnimi ter duševnimi težavami. Pojavili so se novi izrazi, ki so ublažili stigme in družbene stereotipe. Bistvo integracije je bilo in je vključevanje oseb s posebnimi potrebami v socialno družbeno sredino ter v redne vzgojno-izobraževalne programe. Toda integracija je proces, v katerem se z različnimi podpornimi oblikami oseba s posebnimi potrebami vključi v redne vzgojno-izobraževalne programe tako, da se skuša čim bolj prilagoditi tistemu okolju, v katerem se izobražuje in ustvarja ali skuša dosegati učno vzgojne cilje. To je takrat, ko so posebne potrebe močneje izražene in se pojavljajo v interakciji z večjimi težavami, težko ali skoraj neizvedljivo.
Integracija takšne osebe s posebnimi potrebami največkrat ni uspešna … Tako Jurij Marussig.
»Klik za več!«
Manjšina – povezovalka sosednjih narodov
Prevajanje intervjuja z nekdanjim internirancem se je izkazalo kot imenitna oblika problemskega pouka
Velikokrat se nam pri našem delu z dijaki zgodi, da kljub različnim oblikam motivacije in sodobnim metodam poučevanja vedno ostane nekaj dijakov nezainteresiranih ali ravnodušnih do obravnavane snovi, prav tako pa je težko dobiti nalogo, ki bi terjala od dijakov celostno reševanje problemov in bi pri tem razvijali večino temeljnih zmožnosti – od sporazumevanja v maternem in drugem jeziku, digitalne pismenosti, učenja učenja, socialne in državljanske zavesti, samoiniciativnosti in podjetnosti ter kulturne zavesti in izražanja. Če se učitelju ponudi prava priložnost in najde nalogo ali problem, ki bo dijake vsestransko, to je doživljajsko, osebnostno in intelektualno vpletel v situacijo, bo njihov odziv nepričakovano dober … Izkušnjo, odličen zgled pravzaprav, opisuje Vesna Vlahovič z Gimnazije Antonio Sema Piran. Več v ŠR!
Me mora skrbeti?
Odgovarja Tereza Žerdin
Sem profesorica matematike, a tokrat vam pišem kot mama štiriletnega sina in petmesečne hčerke. Med drugo nosečnostjo sva z možem sina postopno seznanjala s tem, da se nam bo pridružil še nekdo. Ves čas je kazal zanimanje in se veselil z nama. A ko sem prišla s štručko domov, se je zaprl vase. Največkrat se želi igrati sam, mene ali moža poišče le takrat, ko se prepriča, da je sestrica v posteljici. Me mora skrbeti ali naj mu dam čas? Veliko sem prebrala in slišala o tem, zato me prve mesece ni skrbelo. Zdaj me vendarle vse bolj vznemirja. Odgovor v ŠR!
Tapkanje osvaja svet
Tehnika čustvenega osvobajanja
Gary Craig še vedno prejema zahvalna pisma mnogih, ki jim je tako imenovano tapkanje, kakor pri nas poenostavljeno imenujemo tehniko čustvenega osvobajanja (EFT), spremenilo življenje. Izginili so strah, jeza, žalost, potenje, tresenje ali trema, celo glavoboli, bolečine v hrbtu ali slabe razvade, denimo kajenje.
Pisalo se je leto 1995 in Američan Gary Craig, inženir strojništva, je ljudem predstavil tehnike čustvenega osvobajanja. Tako kot so jih tisti čas nekateri sprejeli z odobravanjem in navdušenjem, drugi pa so vanje dvomili, tako se tudi danes v Sloveniji ljudje odzivajo zelo različno. A ideja se širi in potuje sleherni dan … Predstavljamo metodo EFT, besedo pa dajemo tudi Piki Rajner in Sabini Šilc, ki jo zares temeljito poznata in širita … Piše Anamarija Mežan. Več v ŠR!
Kaj smo še pripravili za vas?
Spodbudno in zelo sporočilno – še o zadnjih mednarodnih raziskavah o znanju naravoslovja in matematike ter bralne pismenosti. Timss in Pirls. Sonce je simbol svetlobe, življenja, čistosti, jasne zavesti. Če pozdrav soncu izvajamo redno, razvijamo značilnosti sonca, notranje moči, žarenja. Dober dan, sonce v rubriki Uglašeno. Kdo je bila Marie Skłodowska Curie? Poljska znanstvenica je postavila temelje radioaktivnosti, zaznamovala je začetek jedrske dobe. Spoznajmo jo! Na razgibani poklicni poti je profesorico defektologije spremljala ideja, kako bi otrokom popestrila suhoparno izobraževanje. Od nekdaj si je želela, da bi lahko v službo peljala psa. Kdo so prejemniki nagrad in priznanj Frana Gerbiča? Kaj obeta nova direktorska metla na Nakvisu? Objavljamo javni poziv ravnateljev proti zmanjševanju finančnih sredstev za interesne programe športa mladih. Razmišljamo o življenjskih lekcijah, ki se prav nikomur ne izmuznejo, e-vrednotenju NPZ-jev, košarkarskem superšolarju … List iz dnevnika nas je zelo pritegnil, najbrž bo tudi vas. Beseda je o sejmu, ki ga pravzaprav ni bilo, o študentih arhitekture, ki po svoje oživljajo naše priljubljeno obmorsko mesto, seveda pa se družimo tudi z najmlajšimi, tokrat ob prehranski piramidi, čajniku, škratu Brokolinu; Simbioz@ je prava stvar, to znova ugotavljamo, vaše izkušnje prebujenja pa bodo najbrž spodbudile še koga, da kaj spremeni v svojem vsakdanu. Če imate vsega dovolj, se podajte na Sinaj. »Samo nekaj dni v puščavi in že postaneš v duši drugačen, boljši človek, razmišljujoče bitje, ki poleg sebe zaznava tudi bližnje, naravo, nemir sveta, dih živali in morda celo šepet skromnih puščavskih travnih bilk,« piše Olga Paušič. Z njo se povsem strinjamo.
Ne prezrite!
V rubriki o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije tokrat o energiji sonca.
Predstavljamo tudi Veplas in njihova otroška igrala – izrabite priložnost in opremite igrišče z njimi zdaj – kakovost s popustom!
