Vzporedno in primerjalno prečesano

Posvet o zunanjem preverjanju

V petek, 22. marca letos, je približno 30 ljudi »žrtvovalo« prosti začetek konca tedna in prišlo za štiri ure sedet v sejno dvorano ljubljanske mestne hiše, ki je svoj prostor prijazno odstopila Slavističnemu društvu Slovenije, da je pripravilo posvet o zunanjem preverjanju znanja pri pouku slovenščine. Tokrat smo se prvič zbrali tako strokovnjaki, snovalci zunanjega preverjanja, kot (žal) redki izvajalci, učitelji slovenščine z osnovnih in srednjih šol, da bi vzporedno in primerjalno razpravljali o vseh oblikah zunanjega preverjanja v Sloveniji, torej o tekmovalnem in frontalnem preverjanju: o tekmovanju za Cankarjevo priznanje, o letos začetem tekmovanju Slovenščina ima dolg jezik in o nacionalnih preizkusih znanja ter o poklicni in splošni maturi. /…/

Je esejsko besedilo dovolj?

Zanimive informacije in komentarji so bili v prvem delu posveta tematizirani na tekmovanjih iz znanja slovenščine. Kot se je pokazalo, tabujske teme oz. problemska literatura (v mislih imamo izbirni roman Andreja Predina Na zeleno vejo) ni bistveno odvrnila tekmovalcev. Kljub možnostim izbiranja se je za pisanje esejskega besedila o tem romanu odločilo kar 67 odstotkov tekmovalcev, ki so po besedah Igorja Sakside dokazali zrelost in sposobnost kritičnega branja tovrstne literature, kar je pravzaprav tudi namen tega tekmovanja. Že tu se je pojavilo razmišljanje, ki se je nadaljevalo še ob drugih oblikah preverjanja – ali zgolj esejsko besedilo, torej preverjanje le na ravni sinteze, dovolj prepričljivo poišče najbolj bralno pismene učence. Raziskave namreč kažejo, da imajo naši učenci …/…/.Podoben preizkus je tekmovanje nekoč že zajemalo, kot je povedal nekdanji koordinator Vlado Pirc. Učitelji, mentorji tekmovalcem, pogrešajo tudi nekdanje pripravljalne seminarje, ki jih je »odneslo« vsesplošno varčevanje (morda bi jih lahko organizirali kot spletno video predavanja, je bilo slišati).

Bogata filmska bera

Novo tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik je ekipno in usmerjeno v ustvarjalnost. Ekipe učencev imajo letos za nalogo posneti petminutni film po poljubni literarni predlogi. Pobudnica tekmovanja Mojca Nidorfer Šiškovič je povedala, da je bil odziv presenetljiv. /…/

Zmožnost sprejemanja in tvorjenja besedil si prizadevajo zajemati tudi nacionalni preizkusi znanja. V zraku je sicer ostal pomislek, kako resno jih v danih okoliščinah učenci sploh jemljejo in kako so z njimi dodatno obremenjeni učitelji, pri čemer se letos kot dobrodošla novost vpeljuje elektronsko ocenjevanje izdelkov. Članica komisije za NPZ je postregla še z rezultati raziskave, ki kaže, da so učenci iz heterogenih skupin pri reševanju NPZ za malenkost boljši od tistih iz najvišje homogene skupine.

Strokovna matura ni postržek splošne

Javnost zelo malo ve in govori o poklicni maturi. Zato je toliko več možnosti, da bi utečeno in po besedah Marjane Hodak smiselno in potrebno zasnovo mature na hitro in kabinetno spremenili v bistveno manj ustrezno obliko preverjanja. Sedanja poklicna matura pri slovenščini v veliki meri vzvratno učinkuje na pouk, na jezikovno zavest in strokovno pismenost dijakov ter razvijanje njihove bralne zmožnosti. Strokovna matura ni postržek splošne mature, ampak samostojen sklenjen proces, zato smo lahko pritrdili prepričljivim besedam članice komisije, naj se ta oblika poklicne mature ne spreminja na silo in tudi ne na hitro.

/…/

Primanjkljaji v splošni razgledanosti

Ob tem predlogu se je pojavil še drugačen, in sicer o možnostih horizontalne diferenciacije pri maturi iz slovenščine, tako da bi imel izpit dve ali tri usmeritve za različno zainteresirane dijake – splošno kulturološko, jezikoslovno in literarno. Tako bi pri pripravah v sklopu pouka v zadnjem letniku dijaki poglabljali tisto področje slovenističnega znanja, ki jih najbolj zanima, hkrati s tem pa bi imeli vsi možnost doseči najvišjo oceno, torej osem točk. Možnost, da pri maturi iz slovenščine vsi dijaki dobijo točke na najvišji ravni, je namreč pridobitev, ki bi jo bilo škoda izgubiti, saj je ena redkih manifestacij, ki na ravni države izpričuje zavest o pomenu slovenščine kot predmeta, učnega jezika in načela v šolskem sistemu. Pojavljali so se še predlogi, da bi pri maturi modificirali sedanji dve obliki eseja v eno, zmanjšali njegov delež pri skupni oceni in dodali test povezovalnega in primerjalnega literarnosistemskega znanja, saj se kažejo veliki primanjkljaji v splošni razgledanosti in kulturni kompetenci pri študentih po opravljeni maturi. /…/

Sproščeno, brez čustvene pregretosti

Dragocenost tega posveta je v dejstvu, da je izmenjava mnenj potekala sproščeno, brez čustvene pregretosti, kakršna je spremljala številne poprejšnje razprave o posameznih segmentih zunanjega preverjanja. /…/

Na posvet smo povabili mnogo kolegov in medije. Odziv je bil med kolegi po številu skromen, a kakovosten. Do besede so tako prišli skoraj vsi. Ja, medijsko zanimivih škandalov ni bilo, zato moramo odsotnost medijev pač z razumevanjem vzeti na znanje.

BOŽA KRAKAR VOGEL,

predsednica Slavističnega društva Slovenije