Čakajoč na razsodbo ustavnega sodišča

Naš komentar

Ustavno sodišče bo ponovno razsodilo, ali je sedanja zakonska ureditev financiranja zasebnih šol v nasprotju z Ustavo. Ustavno sodišče je namreč v zvezi s presojo ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa nižji delež javnega financiranja zasebnih šol v primerjavi z javnimi, enkrat že razsojalo in leta 2001 tudi odločilo, da je takšna zakonska ureditev skladna z Ustavo, saj gre v tem primeru za polje proste presoje zakonodajalca. Ta razsodba je tudi v skladu z razsodbami Evropske komisije in sodišča za človekove pravice, ki so se nanašale na domnevne kršitve dveh človekovih pravic, ki jih staršem zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin: pravice staršev, da izberejo za svoje otroke zasebne šole, in pravice, da starši zagotovijo takšno vzgojo in poučevanje, ki je v skladu z njihovimi religioznimi in filozofskimi prepričanji. Iz teh razsodb nedvoumno izhaja, da Konvencija oziroma drugi člen Prvega protokola k tej konvenciji ne nalaga državi nobene obveznosti, da na lastne stroške uvaja ali subvencionira izobraževanje katere koli vrste in katere koli ravni, prav tako pa tudi, da noben starš ali skupina staršev ne more izvajati pritiska na državo, da ustanovi nove šole posebne vrste ali da subvencionira obstoječe šole, če gre za šole, ki dajejo vzgojo in izobrazbo v skladu s posebno kulturno, religiozno ali konfesionalno tradicijo oziroma s posebno akademsko specializacijo. Iz tega sledi, da država ne krši omenjenih človekovih pravic, če ne financira zasebnih šol. To ne pomeni, da jih ne sme. Od države je odvisno… /…/.

Zato je bilo za marsikoga veliko presenečenje, ko je slovenska vlada v začetku marca, torej teden dni po tem, ko ji je že bila izglasovana nezaupnica, poslala v Državni zbor svoje mnenje o Pobudi Zavoda svetega Stanislava in drugih za oceno ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerem je vlada zapisala, da je po njenem mnenju ta člen neskladen z Ustavo. Na tem mestu se ne morem podrobneje posvetiti kritični analizi argumentov, ki jih vlada navaja v prid svojemu mnenju. Omenil bom le enega, ki pravi, da je sedanja ureditev financiranja zasebnih šol v nasprotju z Ustavo, ker »namen javnega financiranja ni v zagotavljanju obstoja javne šole, ampak v zagotavljanju brezplačnega dostopa do izobraževanja in svobodne izbire izobraževanja.« Ta razlaga jasno kaže na svoje neoliberalno poreklo, saj je prav za neoliberalni pogled na šolstvo značilno, da vidi vlogo države v tem, da zagotovi vsakomur enako dostopnost do izobraževanja s tem, da ga financira, ne pa s tem, da ga tudi sama izvaja. /…/

Manj presenetljiva in vsaj na prvi pogled pametna se zdi odločitev Zavoda svetega Stanislava in staršev otrok, ki v njem obiskujejo katoliško osnovno šolo, za sprožitev ustavnega spora, saj z razsodbo Ustavnega sodišča – ne glede na to, kakšna ta razsodba bo – ne morejo nič izgubiti, ampak lahko le pridobijo. Če bo namreč enaka prejšnji razsodbi, bodo ostali na istem, če pa bo drugačna, se pravi takšna, ki bo sedanjo zakonsko ureditev razglasila za neskladno z Ustavo, bodo pridobili. Toda igra, ki so jo s pobudo za presojo ustavnosti sprožili, je lahko veliko bolj tvegana, kot je morda videti na podlagi takšnega sklepanja in preračunavanja. In to ne samo za katoliško šolo, ki se je odločila za ustavni spor, ampak za vse zasebne šole. Po eni strani je sicer res, da bodo zasebne šole pridobile petnajst odstotkov več denarja, če bo razsodba takšna, da bo država obvezna enako financirati javne in zasebne šole. Po drugi strani pa sploh ni nujno, da …/…/. Toda kaj, če se bo zakonodajalec odločil drugače? Možno je, da se bo odločil za financiranje v razponu od nič do sto odstotkov. Kakor koli se bo odločil, bo odločitev primerljiva z ureditvijo financiranja zasebnih šol v evropskih državah, kjer je v nekaterih financiranje zasebnih šol prepovedano, v drugih enako kot za javne šole, v večini pa nekje vmes med tema skrajnostma. Sedanji odstotek financiranja zasebnih šol v Sloveniji je nad evropskim povprečjem. Je pa rezultat težko doseženega kompromisa med tedanjimi parlamentarnimi političnimi strankami. Če se bodo politične stranke v parlamentu ponovno odločale o financiranju zasebnih šol, je povsem odprto, kakšna bo njihova odločitev. V najboljšem primeru bodo zasebne šole …/…/.

To so seveda le možne posledice sproženega ustavnega spora. Kakšne bodo njegove dejanske posledice, bo odvisno od odločitve Ustavnega sodišča in – če ta ne bo drugačna od tiste iz leta 2001 – tudi od interesov in moči političnih strank, ki bodo sestavljale vsakokratno parlamentarno večino.

ZDEKO KODELJA