Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2009

Prekrasni drobni, nežni rumeni listi breze ... Če bi bili beli, bi bili kot snežinke ... Krošnja, žareča v rumeni in oranžni, kot bi jo oplazil ogenj. Gozd, obarvan rdeče, kot najbolj rdeča kraška zemlja. Narava, ki jo objame jesen. Barve jeseni. Barve in podobe, ki ogrejejo tudi v pravi beli mrzli zimi. In prav Barve jeseni je naslovil svojo razstavo upokojeni učitelj športne vzgoje in ravnatelj Osnovne šole Zgornja Kungota, ljubiteljski fotograf, športnik in planinec Jurij Leitgeb (več o njem v ŠR). Zdaj, na jesen življenja, fotografira še raje in tudi naravo dojema še globlje kot kadar koli prej. V fotografski objektiv je ujel nepozabne čarobne podobe jeseni. Razstava je na ogled v razstavišču Ludvik na Osnovni šoli Ludvika Pliberška v Mariboru do sredine februarja. Med barvami jeseni pa se lahko sprehodite tudi po tokratnih Šolskih razgledih in se za hip umaknete pred sicer prijetno in očarljivo zimsko belino.

Znanja več, veselja manj

Že raziskava TIMSS 2003 je pokazala, da pri nas upada delež tistih, ki jih učenje matematike in naravoslovja veseli, in raste število učencev, ki se tega ne učijo radi. V nekaj letih do leta 2007 nam ni uspelo obrniti neugodnega trenda, pač pa nasprotno. Sprašujemo se lahko, kako bi šele bili uspešni naši učenci, če bi imeli več veselja do učenja obeh predmetov. Toda šalo na stran! Dr. Milan Adamič opozarja, da se pri teh dveh predmetih očitno oddaljujemo od ene temeljnih didaktičnih paradigem.

»Klik za več!«

Zahtevna naj bo

Splošna matura je zelo občutljiva in tudi politična tema, saj predstavlja pomemben del izobraževanja. A za nameček imajo strokovnjaki in politiki zelo različna mnenja o tem, kakšna bi morala biti in kakšno vlogo naj ima. To, seveda, še ni formalno dorečeno. Delo se je v zadnjih mesecih še dodatno upočasnilo zaradi menjave oblasti, saj strokovni krogi čakajo na usmeritve nove šolske politike. A zdaj niti ni nenavadno vprašanje, kdo se ukvarja s posodabljanjem mature. Strnili smo tudi poglede strokovnjakov na to, kakšen naj bo zrelostni izpit v prihodnje - v ŠR.

Iz Gruzije

Ob izzivalno postavljenih stališčih o nacionalni, ideološki, spolni in spolno-orientacijski enakopravnosti je stekla razprava, v kateri so gostitelji razložili, da tovrstnih problemov pri njih ni oziroma da so nekatere od omenjenih tem za njihovo družbo in šolo tabu, poroča Igor Lipovšek. Potarnali so nad dejstvom, da je slabo plačan učiteljski poklic tudi v Gruziji skoraj povsem feminiziran, kar dodatno pripomore k slabemu vzgojnemu položaju učiteljic, ker je za gruzinsko družbo še vedno značilna dominantna vloga moških.

»Klik za več!«

Neverjetna avantura

Zgodba o sodelovanju se je začela leta 2006, ko je skupina alpinistov iz Maribora obiskala kraljevino Mustang v Nepalu in na tamkajšnjo budistično šolo prinesla likovne izdelke in šolske potrebščine otrok Osnovne šole Janka Glazerja iz Ruš. Tako je bil vzpostavljen prvi stik med budistično šolo v La Montangu in ruško šolo, piše ravnatelj Ladislav Pepelnik. Sledilo je dopisovanje ... Leta 2007 se je porodila ideja o obisku šole v La Montangu in o snemanju dokumentarnega filma o dveh učencih, ki živita v povsem drugačnem svetu ... Izbrati je bilo treba učenca, ki bo zmogel naporno pot in ne bo imel težav z domotožjem ... Preberite v ŠR!

Jem, ješ ...

Tokrat celo stran namenjamo prehranjevanju. Predstavljamo vam, kako so ukrep ministrstva, da je treba dijakom ponuditi topli obrok, uresničili na ŠC PET, s kakšnimi težavami so se pri tem spoprijemali in kako zadovoljni so zdaj, ko jim je s podvigom uspelo. Organizatorica prehrane in zdravstveno higienskega režima v Vrtcu Vodmat Radmila Bosnić kritično razmišlja o pomanjkljivostih Smernic zdravega prehranjevanja, ki jim niso prinesle prav nič novega, in tudi o Praktikumu jedilnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, katerega vzorčni jedilniki za enoletnike so povsem neustrezni. Ozrli smo se tudi na tuje, in sicer v Italijo in na Hrvaško!

»Klik za več!«

Kaj zanimivega vam še predstavljamo?

Naša stalna sodelavka Jasna Kontler - Salamon tokrat piše o ravnateljih in njihovi vlogi. Zanimivo - spoznala je, da so ravnatelji predvsem dveh vrst in sicer tisti, ki s šolo živijo, in tisti, ki so prevzeli položaj zaradi prestiža. Dr. Zdenko Kodelja razmišlja o avtonomiji učitelja. Ob tem pojasnjuje, katera prizadevanja in opozorila učiteljev kažejo na to, da si pravzaprav sami želijo manj avtonomije pri pedagoškem delu. Pišemo o tem, kako na Hrvaškem skrbijo za otroke z avtizmom, ki v našem šolskem sistemu pravzaprav ne obstajajo. Borut Chwatal je pogledal globlje v ozadje primera Vorina. Mateja Milharčič z Zavoda za usposabljanje Janeza Levca v Ljubljani opisuje, kaj je pomembno pri delu z otroki, ki so opremljeni za težave. Izidora Černigoj z Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini opozarja, da s tem, ko učencem tujcem zagotovimo šolanje, po navadi ne naredimo prav veliko. Olga Paušič se je kritično vprašala, zakaj so učitelji taki, kot so ...

Del istega sveta

Že manjša motnja sluha lahko ovira normalen vsestranski otrokov razvoj. Ta bi se moral začeti z razvojem poslušanja že pred rojstvom. Poslušanje se pri otrocih brez motnje sluha naprej intenzivno razvija po rojstvu, ko se otrok spontano in po naravni poti uči zaznavati zvok, razlikovati in prepoznavati zvoke ter razumevati slišano. Vse to zmore, še preden izgovori prvo besedo. Če otrok ne sliši, če je gluh ali težje naglušen, pa vsega tega ne zmore. O tem, kako poteka govorni razvoj otroka s slušnimi težavami in kako ravnati, da bo otrok s polževim vsadkom lahko sledil pouku, piše mag. Irena Varžič s Centra za sluh in govor Maribor.

»Klik za več!«

Ne prezrite!

Zavod za šolstvo

vas obvešča o podelitvi priznanj Blaža Kumerdeja, tekmovanju za Cankarjevo priznanje, posvetu o ocenjevanju znanja ter o delavnicah Pestalozzi. Tokrat vam svoje novosti predstavljata založbi Rokus in Pivec. Objavljamo tudi razpise za delovna mesta. Pionirski dom - center za kulturo mladih pa vas obvešča o svojih raznovrstnih festivalih.

 

 

Razgledovci pozor!

Svetovna kriza in Slovenci

Založba ZRC, ZRC SAZU, je izdala aktualno knjigo priznanega domačega in tujega strokovnjaka dr. Franja Štiblarja. Knjiga vsebuje konkretne predloge za vse nas.

Želite prejeti knjigo? S Šolskimi razgledi imate to možnost ...

Vaša razmišljanja (lahko le v nekaj stavkih, če želite, pa zapišite kaj več), kako se spoprijeti s krizo, ki trka na vrata in je pravzaprav že tukaj, pričakujemo do 2. februarja letos. Ne pozabite priložiti nagradnega kupona.

Ugodonosti SAMO za razgledovce

Svetovna kriza in Slovenci

Vsi naročniki (fizične osebe), stari in novi, lahko pri vseh TWinovih potovanjih in izletih uveljavljate 10-odstotni popust. Razgledovci imate 10-odstotni popust tudi pri nakupu vseh knjig, ki jih izdaja Študentska založba. Obiščite njeni knjigarni Tranströmer in Podmornica.