Jem, ješ ...

DIJAŠKA PREHRANA

»Pripravljati smo se začeli že maja, a tudi poletne počitnice so bile izjemno delovne. Tako smo učilnico, ki je bila poleg stare kuhinje, žrtvovali in jo preuredili v dodatno jedilnico. Podrli smo celo dve steni v avli, da je prostor bolj pretočen. Za prenovo je denar prispevalo (približno polovico sredstev) šolsko ministrstvo. Z najemnikom v šolski kuhinji Milanom Badovincem, ki je moral okrepiti ekipo in zaposliti kuharje, smo se temeljito pogovorili, kaj ponuditi dijakom in česa ne. Saj nekateri dijaki zaradi veroizpovedi ne jedo svinjine, nekaterim ne dišijo ribe,« pripoveduje direktorica ljubljanskega Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ida Srebotnik.

V njenem šolskem centru so namreč odlično poskrbeli za toplo prehrano dijakov. A to še zdaleč ni bilo lahko. Že prej so imeli jedilnico, ki je bila sicer zastarela, a so dijakom omogočali vsaj malico, ponavadi je bila to hitra hrana (sendviči, pice, burek ...). Velikokrat so skušali vpeljati tudi kosilo, a jim zaradi previsokih cen (odšteti bi morali kar štiri evre za kosilo) to ni uspelo. Zato so se ob sprejetju Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane (24. aprila lani) brž lotili dela.

Izvirna kosila

»Najemniki v naši šolski kuhinji odlično kuhajo, sploh za tako nizko ceno (2,42 evra za dnevni obrok). Jedilnik domislijo tako dobro, da se jedi preprosto ne ponavljajo. Od septembra lani obedujemo v šoli tudi vsi profesorji,« pristavlja Ida Srebotnik. Za zdaj je na voljo le en meni, a razmišljajo, da bi temu dodali še kakšnega. Seveda je vpeljava toplih obrokov prinesla tudi več administracije, saj morajo učitelji vsako jutro med prvo uro evidentirati navzoče dijake, oddati tajnici seznam, ta pa sporoči v kuhinjo, koliko dijakov bo malicalo (to opravljajo vsak dan sproti). Profesorica nam je zaupala tudi prigodo z novinarji s POP TV. Lansko jesen so jo poklicali in vprašali, ali imajo urejeno subvencionirano dijaško prehrano. Pristavili so tudi, da bi jih radi obiskali. »Seveda sem jih z veseljem povabila in jim odgovorila, da smo se za to zelo zavzeli in da imajo naši dijaki že od prvega septembra tople obroke. Dodala sem tudi, da poteka vse v najlepšem redu, da smo tako profesorji kot dijaki in kuharji zelo zadovoljni. Na moje veliko presenečenje so mi odvrnili, da ne bodo prišli k nam, če vse tako lepo poteka,« zgroženo pripoveduje sogovornica. Sprašuje se, ali je novinarjem res le do tega, da poročajo samo o neizpolnjenih obveznostih, negativnih dejanjih, žalostnih zgodbah ...

Jabolka in eksotika

»V dogovoru s svetom staršev že drugo leto v vseh šolskih prostorih ponujamo jabolka. Dijaki radi posežejo po njih,« ugotavlja profesorica. Skupaj z dijaško skupnostjo bodo izpeljali obsežnejšo anketo o topli prehrani. Zanima jih, kaj bi morebiti še lahko zboljšali ali spremenili. Poleg korenite obnove in priprave so imeli največ težav s pisanjem in usklajevanjem urnika. To pa zato, ker topli obrok lahko postrežejo le približno osemdesetim dijakom hkrati. Tako po štirje razredi malicajo skupaj - za to imajo na razpolago 45 minut. Prvi topli obrok (vseh je pet) ponujajo ob 8.50, zadnjega ob 12.30.

»Zakon o subvencioniranju dijaške prehrane je odlična poteza, a žal politična. Tudi mnogo prepozno so ga sprejeli. Zato je bil ta podvig za mnoge šole prevelik zalogaj. Ministrstvo za šolstvo je obljubilo denar za opremo jedilnic, a ga niso pravočasno nakazali. Pa še to. Šolsko ministrstvo je izdalo sklep za dodeljevanje pravice za povračilo sredstev za ureditev jedilnice in kuhinje komaj 18. novembra lani, mi smo pa morali imeti jedilnico in kuhinjo nared že lanskega 1. septembra! Ko sem jih pobarala, kdaj nam bodo povrnili vložena sredstva, so ob obisku pripomnili, da smo jedilnico preimenitno opremili. To pa zato, ker smo izbrali mize in stole, ki niso le prijetni za oko, temveč tudi trpežnejši,« pristavlja direktorica. Dodaja, da ministrstvo plačuje le akontacijo za topli obrok dijakov, šole pa se morajo znajti same, če ne prejmejo vsega denarja. Nadeja se, da bo ministrstvo našlo rešitev, kako še naprej omogočiti dijakom topli obrok. Oni bodo to vsekakor storili.

Marca letos bodo prvič pripravili tudi teden zdrave prehrane, namenjen predvsem dijakom in njihovim staršem. Skušali jim bodo predstaviti slovensko kulinariko, a tudi tuje, predvsem iz republik nekdanje Jugoslavije. To pa zato, da bi spoznali raznolikost in okuse še drugih jedi, tudi eksotičnih, in da bi poglobili kulturo prehranjevanja.

...