Vsebina časnika Šolski razgledi številka 13/2017

Bile so počitnice, bili so drugačni dnevi in noči, neka druga razsežnost je oznamovala ta čas, čeprav doma ali blizu doma. Ali pa tudi zelo daleč. Zdi se, da je vsak od nas proste tedne doživljal in jih preživljal čisto po svoje. Četudi smo se skupaj prebujali kje v višavah ali morda tik ob morju, bi prav o vsem tem lahko zapisali različnih zgodb vsaj toliko, kot je nas.

Tudi v dolini Dragonje je bilo to poletje spet bolj živahno kot po navadi. Ni bilo prvič, da je prav ta del Slovenske Istre postal prizorišče, svojevrsten oder obrednega gledališča, s katerim se že skoraj dve desetletji ukvarja Romana Ercegović. Gre za starodavno prakso, v kateri umetnost gledališča služi povezovanju z globljimi ravnmi našega bivanja ter odkrivanju, čutenju in izražanju našega resničnega bitja.

Ob vijugavi reki pod šavrinskimi griči je še mogoče najti skrite kotičke, prvinsko naravo (hvala za fotografije Mateji Ribarič iz Slovenskega šolskega muzeja, v prostem času tudi sodelavki omenjenega gledališča). V sočutenju s to divjo in skrivnostno naravo so zbrani izvabljali iz sebe najgloblja občutja in razvijali svojevrstno umetnost, podprto s strastjo in srčnim veseljem.

Tudi vi, spoštovani učiteljice in učitelji, vnovič stopate na svojevrsten oder

(pravzaprav vsi pedagoški delavci).

Naj bo predstava novega šolskega leta prežeta z znanjem in s strokovnostjo,

predvsem pa tudi s strastjo in srčnostjo.

Žrtve, rojene v past razvoja

Uvodnik

Očitajo nam nespodobno in zavrženo življenje. Le redki nas dojamejo kot žrtve, rojene v past razvoja. Mnogi mladi niso bili naučeni, kako živeti brez vsakodnevnih elektronskih pripomočkov, niso imeli takšnega zgleda. Zavidamo tistim, ki to znajo. Poslušamo, da »v mojih časih pa ni bilo tako« in da »to, kar je zdaj, je katastrofa«. Mi ne moremo presojati, ker nismo živeli preteklosti. Starejši lahko. Dovolite pa mi, da … Več v razmišljanju Špele Ravnikar.

»Klik za več!«

Logika poblagovljene zavesti

Sporazum o delovnem času učiteljev

Čeprav torej ni sporno podpreti prizadevanja za gospodarno ravnanje s proračunom in čeprav ni sporno prizadevanje za enakopravno obravnavanje dela učiteljev, to ne upravičuje poskusov natančnejšega definiranja in hkratnega normiranja učiteljskega dela. Zakaj se definiranje in hkratno normiranje učiteljskega poklica zdi logično zaposlenim na Računskem sodišču, na ministrstvu in v SVIZ-u, je širše družbeno vprašanje, odgovor nanj pa bi morali iskati v teoriji ideologije. Če namreč pogledamo na učiteljski poklic z vidika, ki ni obarvan z ekonomsko-varčevalno logiko in z nenehnimi materialističnimi skrbmi, se zdi poskus definiranja in hkratnega normiranja učiteljskega poklica korak v napačno smer. Več v kritičnem zapisu Andreja Adama, ki je prepričan, da opredeljevanje učiteljevega dela ne bi smelo biti povezano z njegovim normiranjem; takšno opredeljevanje je namreč slepo, ideološko početje.

»Klik za več!«

Vzgoja za oboroževanje

Naš komentar

Vse odkar so se razsvetljenske utopije začele krušiti v soočenjih s kapitalistično realnostjo, je jasno, da z vzgojo in izobraževanjem pri spreminjanju sveta ne pridemo kaj prida daleč. Toda treba se je vprašati – upoštevaje omenjeni primer iz zgodovine Unesca –, ali gre res za notranjo nemoč vzgoje in izobraževanja, ki ju poznamo predvsem v obliki šolstva, ali pa gre za to, da vzgojo in izobraževanje posredno in neposredno obvladujejo strukture moči in njihove ideologije, katerih del je kajpak tudi notorični vojaško-industrijski kompleks. Na drugi strani tega vprašanja je zgodovinski spomin … Piše Darko Štrajn.

»Klik za več!«

Zmaj Spoznaj prihaja

List iz dnevnika

Koliko veselja lahko pričarajo preproste lutke, ki jim podarimo svoj glas! Še posebno, ko otroci sami stopijo za lutkovni oder. Tedaj razvijajo vrline in vrednote, kot so sodelovanje, sporazumevanje in to, da znajo prisluhniti drug drugemu. Skozi igro z lutkami in živo glasboohranjajo pozitivno zavest o sebi; v predstavi se lahko izrazijo in tako bogatijo tudi svoj besedni zaklad. Povezujejo se z naravnimi elementi in spoznavajo zvoke ter različna glasbila, ki jih skupaj izdelamo … Izpod peresa. Nine Ravnik Palka, likovne ustvarjalke in lutkarice, soustanoviteljice ter igralke umetniške skupine Zmaj Spoznaj.

»Klik za več!«

Moč idej

Rutarjeve lekcije

Orisani pristop k mladini in sploh k ljudem podčrta Gramsci s sloganom pesimizem intelekta, optimizem volje.

Pesimizem, ker nas zgodovina nenehno uči, da se v kapitalizmu, v katerem živimo, zadeve, ki jih imajo ljudje med seboj, vedno znova razvijajo tako, da se povečujejo neenakosti, optimizem pa zato, ker nas taista zgodovina prav tako vsak dan uči, da so ljudje po naravi zmožni za etično delovanje, ki se začne s kritičnim odnosom do idej … K razmisleku spodbuja Dušan Rutar.

»Klik za več!«

Ne prezrite

Razvoj univerze – hiter in počasen. Kritičen razmislek ob pomladni rektorski konferenci o »na študenta osredotočenih pristopih k učenju in poučevanju«. *** Hvala za vaš trud in nesebično delo.Če smo v javnem sektorju taki "zažiralci" državnega proračuna in ni za učiteljske plače, potem naj ostane pri enakih merilih za vse. *** Zakaj je naloga s 50 odstotki pravilnih rešitev ocenjena pozitivno, z 49 odstotki rešenih nalog pa negativno?O pravilu petdesetih odstotkov.*** Novela Zakona o osnovni šoli. Opredelila se bom le do 19. člena; ta določa uvedbo NPZ v 3. razred osnovne šole. *** Ob začetku novega šolskega leta o tem, kako smo pri nas razvijali fino motoriko. Da bo pisanje lažje.***Naštejete si svoje tabu teme, o katerih niste govorili, pa bi bilo treba, saj so pod vrati in skozi priprta okna silile v vaša življenja. Na branje! ***Kako so se likali. Paula Braga Šimenc – profesorica romunskega in francoskega jezika, prevajalka, učiteljica obreda čaja.

Naša kolumnistka piše tokrat o študentskih in univerzitetnih špekulacijah, v sklopu teme med drugim o čudovitem (in ogroženem) botaničnem vrtu ljubljanske univerze. Razmišljamo o tem, da učence učimo, da se učijo za ocene. Zvedeli boste, kako izdelati senzorno barvno preprogo z žogami, zlasti zanimivo za najmlajše. Ugotavljamo, da izobraževanje spreminja, kolikor družba dopušča. Se dovolj zavedamo, da na internetu ne iščemo stvari mi, pač pa stvari iščejo nas? Za vas smo pripravili še druge zanimive rubrike – Zanima nas, Napete strune športa in še česa, Na rešetu vsakdana, Čečkalčke, spet karikaturo Mihe Mohorja … in še in še.

Objavljamo razpis Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za vpis v programa izpolnjevanja, MIZŠ nas seznanja s tem, kaj nas čaka v novem šolskem letu.