Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2017
Dvojka je prav simpatična številka. Malo je zaokrožena, malo poševna in ravna. Skratka, zabavna.
In ker je dvojka, ni nikdar sama; četudi je sama, je zmeraj seštevek dveh enk.
Da dve ni ena, je posebno pomembno tudi v naših šolah – zdaj, pred koncem šolskega leta, še toliko bolj!
Radi se potepamo v družbi, radi sami, a v dvoje je za večino najlepše. Marsičesa pa sploh ni mogoče početi, če ni z nami vsaj še kdo.
Za tokratno likovno opremo smo v našem arhivu izbrskali nekaj fotografij (hvala vsem njihovim avtorjem), ki imajo … le kaj imajo skupnega?
Pogovori dveh pogosto pustijo najgloblje sledi. In kolesariti v dvoje je zelo lepo. Še ptici radi poletita skupaj in tudi drevesni debli se prepletata. Dobra moža, ki varujeta dom, brezčasnost sploh ne moti, saj sta dva in jima ni dolgčas. In roži na okenski polici lepše cveteta, ker ena drugi delata družbo. Celo tulipana se lahko poljubita, saj sta dva. In srčno hrepenenje je lahko uslišano, kadar srce ni le eno samcato – to pa zares ni nikoli.
Prepustite se branju besed in podob v novih Šolskih razgledih in – podelite jih še s kom.
Dragi vrtec
Uvodnik
Preden sem postala mama, sem bila precej nezaupljiva do tebe. Kar tako, po ujetih utrinkih in komentarjih naključnih ljudi, sem si ustvarila mnenje, polno predsodkov in prepričanja, da se verjetno nikoli ne bova zares srečala. Kot otrok sem imela to srečo in blagoslov, da sta bili moji mama in stara mama doma, na kmetiji, in tako sem malo šolo dočakala v varnem zavetju družine in domačega kraljestva. Zelo dolgo sem živela z mislijo, da je to edino pravo otroštvo. Misel nate me je rahlo plašila in te bojazni pravzaprav še zdaj ne znam natančno ubesediti.
Življenje pa nam na pot vedno znova postavi ravno takšne izzive, v katerih se soočimo z lastnimi strahovi, predsodki in praznimi skrbmi. Srečala sva se tudi midva … Piše Dragica Šteh.
»Klik za več!«
Ideološko nakladanje zakriva resnico
Kritični pogled
Kako torej vemo, da s tem, ko podpiramo spremembe in spremljajoče teorije, v resnici ne podpiramo stalnosti, natanko tiste stalnosti, ki jo analizira A. Huxley v Krasnem novem svetu – se pravi stalnosti piramidalnega odnosa med ljudmi, pri čemer je peščica oblikovana v gospodarje in samoumevne odločevalce o tem, kam (če sploh kam) se bo investirala presežna vrednost, vsi drugi pa so vseživljenjsko sprogramirani v izvrševalce, ki zaradi ohranjanja stalnosti družbenega reda živijo nestalno, neredno, negotovo osebno življenje? Znova torej, kako vemo, da ni naše razumevanje spreminjanja vzgoje in izobraževanja le ideološka utvara in da se nam ni prav tedaj, ko smo po lastnem prepričanju končno odprli oči in spregledali, zgodilo natanko to: spregledali smo! Brez dlake na jeziku dr. Andrej Adam.
»Klik za več!«
Pot v neodvisnost in svobodo
Filmska vzgoja z Mirjano Borčić
Knjiga Mirjane BorčićOdstiranje pogleda (Spomini, izkušnje, spoznanja) prinaša poglobljen razmislek o smislu in namenu filmske vzgoje, različnih pristopih, ciljih in metodah: kako prisluhniti mladim, negovati in razvijati njihovo filmsko doživetje, se o njem pogovarjati in razmišljati, spodbujati njihovo ustvarjalnost in kritični pogled. Njeno pisanje temelji na več desetletjih izkušenj filmske vzgojiteljice, urednice, producentke in ustvarjalke ter se dotika dela s filmom in mladimi, oblikovanja filmskih programov in abonmajev, izobraževanja mentorjev in pedagogov, vpeljave filmske vzgoje v učne načrte ter prenašanja znanja v mednarodnih izmenjavah. Omenjeno knjigo (izdal jo je Javni zavod Kinodvor) izpod peresa Mirjane Borčič spremlja tudi besedilo Barbare Kelbl – odlomek delimo z vami.
»Klik za več!«
Nikoli ne mirujejo
Naši možgani
Vsi vemo, kje se možgani nahajajo in da so sestavljeni iz leve in desne možganske polovice. Obe sta enako pomembni. Ko sodelujeta pri opravljanju umskih procesov, delujeta kot usklajena celota, čeprav njuno delovanje ni simetrično. Ljudje, ki imajo obe strani dobro razviti in povezani, se laže učijo, saj brez večjih težav sprejemajo različne informacije in jih tudi povežejo v celoto. Večina ljudi pa ima eno stran bolj razvito kot drugo, druga torej po sposobnostih malo zaostaja. To ni nujno slabo, saj se ljudje tako dopolnjujemo. In tudi ni vse izgubljeno, saj lahko razvijemo tisto, kar nam manjka. Res pa je, da moramo to najprej ugotoviti … Katera stran torej prevlada in kako bi lahko uporabili »cele možgane«? Več Alenka Brovč.
»Klik za več!«
Kolesar, o ceste vladar!
Po svetu
Živim v državi, kjer je več koles kot prebivalcev. Povprečen Nizozemec ima zavidljivo kolesarsko statistiko: letno naredi približno 900 kilometrov in prevozi približno 300 razdalj. Kolo za Nizozemce ni prevozno sredstvo, temveč kar podaljšek telesa. Kolesari pretežno vsa populacija, od najmlajših pa do najstarejših, ki precej radi posegajo po električnih kolesih in dobrovoljno drvijo mimo nas, tradicionalistov.
Pri kolesarjenju tukaj mi je najbolj všeč družabna nota … O tem, zakaj je Nizozemska kolesarska velesila, piše Neja Morato Štucin.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Zakaj naši otroci ne marajo šole? Z devete javne tribune v osmem letu delovanja Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. *** Molčim ob zavedanju, da skrb za sedanje »sadove« spoštovanja in sožitja ni stvar trenutnega navdiha, temveč vlaganja ur, dni, tednov, let in sredstev v ta namen. Sodelovanje mlajših s starejšimi je priložnost za vse. ***Danes si otroci težje privzgojijo delovne navade, saj je fizičnega dela dosti manj kot v preteklosti. Vsakdanje delo nujno tudi zanje. ***Ljudje so zmožni biti naivni le toliko časa, dokler ne spoznajo, kako temne so lahko duše ljudi. Rutarjeva lekcija.*** Medpredmetno (zgodovina, religija, etika, glasba, umetnost) ob svetovnem dnevu ptic selivk. Frančišek Asiški in »tiči«. ***Nekaj časa sem iskala pravo besedo za početje pri svojih urah likovne umetnosti, ki je privedlo do razstave v Brežicah. Likovna spogledovanja. ***Podcenjeno znanstveno delo in še bolj učiteljsko.Šolskim uradnikom bi lahko bil kos samo kakšen novodobni Martin Krpan.
Spet pišemo o pravični obravnavi otrok, tokrat o učni diferenciaciji pri pouku. Zanima nas, kakšno je ozračje v zbornicah pred zadnjim delom šolskega leta. Podajamo se v Vancouver, v kanadsko obalno mesto, ki ponuja veliko različnih možnosti za preživljanje prostega časa; in, seveda, spet v Estonijo, tokrat spoznavamo nekdanje božanstvo rodovitnosti, Peko, ki je danes čaščeno kot mitološki kralj, rešitelj Setov; podobno, kakor naš kralj Matjaž, spi pod obzidjem starega samostana ob jezeru Pihkva. Tudi vas zanima, kaj so in čemu služijo licence Creative Commons, ki se jih zadnje čase kar pogosto omenja? Potrebujemo še kakšno Marijo Terezijo, ugotavlja Tereza Žerdin na eno od vaših vprašanj. Beseda je tudi o nageljnu in rožmarinu.
V rubriki MIZŠ tokrat o vajeništvu; berete pa lahko še o tem, da je Slovenija v povprečju držav OECD tudi v raziskavi PISA o blagostanju učenk in učencev.
Z NLB Predplačniško kartico Master Card lahko tudi na spletu plačujete varno …
