Vsebina časnika Šolski razgledi številka 2/2017
Likovno izražanje v različnih tehnikah in materialih je bilo zanjo v vseh življenjskih obdobjih vir iskanja novih poti, vir navdiha, osebne rasti, izražanja in sprostitve. Že v svojem diplomskem delu (o pomoči z likovno umetnostjo) je utemeljila, da so tudi otroci s posebnimi potrebami svojevrstni umetniki. Ob vsakdanjem likovno-praktičnem ustvarjanju, v likovnih delavnicah, likovnem krožku, s sodelovanjem na številnih likovnih mednarodnih natečajih … je iskala nove pristope. Z likovnimi priznanji in diplomami je dokazovala, da so ob strokovni in tenkočutni likovni spodbudi specialnega pedagoga otroci in mladostniki s posebnimi potrebami sposobni poseči po najvišjih zlatih in srebrnih likovnih odlikovanjih. Ob nagrajenih avtorjih je tudi sama kot mentorica dobila mnoga priznanja in diplome ter za promocijo likovne kulture mladih celo grb mesta Celje (za dolgoletno sodelovanje in najvišja priznanja na mednarodnem likovnem natečaju revije Likovni svet in Galerije mladih Celje). Veliko priznanj je požela tudi v mednarodnem okolju.
Tatjana Hočevar, univ. dipl. socialna pedagoginja in defektologinja, zaposlena v Centru za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca, OE Dom, Karlovška cesta, Ljubljana, že tri desetletja likovno ustvarja v svojem poklicnem delu in tudi v prostem času. Prav z likovno govorico je našla pot do otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Pred časom smo že objavili likovna dela otrok in mladostnikov, ki so nastala pod njenim mentorstvom (ŠR št. 16, 14. oktobra lani), tokrat pa objavljamo njena olja na platnu. Motivi so raznoliki, nekatere je navdihnil trenutek, druge iskanje novih izraznih oblik. Torej toplo vabljeni na sprehod po straneh Šolskih razgledov med likovnimi deli Tatjane Hočevar.
Odnosi so esenca vzgojno-izobraževalnega procesa
Uvodnik
V relaciji do šolske učinkovitosti je najbolj zanemarjen, a hkrati eden najkompleksnejših in najpomembnejših dejavnikov šolska klima – definira jo predvsem ozračje v šoli: torej kako se počutijo učitelji in učenci na šoli, kakšni so odnosi med njimi, to je način življenja šole, duh šole. Če želimo šolo izboljšati, moramo spreminjati ozračje na dveh nivojih: na strukturalnem (kako stvari izgledajo, kjer smo z obrazci, papirji, poročili, zapisniki … zameglili pravo bit vzgojno-izobraževalnega procesa) in na normativnem (kako stvari resnično delujejo, kaj se v resnici dogaja). In kaj se v resnici dogaja, samo delno odstirajo rezultati raziskave, vsi pa že kar praviloma s prstom takoj kažejo na učitelja kot edinega »krivca«. Pero je naostrila Jožica Frigelj.
»Klik za več!«
Instant družba
Naš komentar
Šola ni prostor za zabavo. Otrok ne prihaja v šolo, da bi se imel lepo in bi se zabaval. Šola je stres. Je preizkušnja. Šola je prostor za učenje, prehranjevanje, prijateljstvo, tekmovanja, ljubosumje, zavist, zahteve, dolžnosti, odgovornosti, naloge, dolgočasne vaje. Šola je svet v malem, je predpriprava za svet. Šola je poligon za življenje, ki je polno preizkušenj. In ker so pričakovanja staršev in otrok nerealna, šola trpi. Trpijo učitelji in vzgojitelji, ki se borijo s potrošniško logiko, ki nagrajuje instant rešitve brez kančka odgovornosti. Navsezadnje trpijo zmedeni otroci, ki ne razumejo, kaj pomeni biti potrpežljiv in kaj pomeni poiskati rešitev v konfliktni situaciji. Najraje bi videli, da konfliktov ni in da bo vedno nekdo zamahnil s čarobno palico … O instant družbi Tina Pajnik.
»Klik za več!«
Spomin, predvsem pa (večni) opomin
Ob 27. januarju, mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta
Konec januarja se bo ves svet znova spomnil žrtev holokavsta, tega gnusnega genocidnega dejanja med drugo svetovno vojno. Zločin brez primere, dejanje, vredno večne obsodbe in hkrati večnega spominjanja, da se nikoli več ne ponovi. To spominjanje nima samo simbolnega pomena in se ne bi smelo dogajati le enkrat na leto. Pogumni moramo biti, da se spominjamo, preučujemo in poučujemo o holokavstu. Ne glede na to, kako neprijetni so ti spomini. Samo poučeni in moralno odgovorni posamezniki namreč lahko preprečijo, da bi se holokavst ponovil. A 27. januar, mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ni samo spomin na preteklost, je tudi izziv za zdajšnje in prihodnje čase, pred katerimi je človeštvo. Piše dr. Marjan Toš.
»Klik za več!«
Paradoks odvisnosti
Rutarjeva lekcija
Učenci bi se zato morali v šoli naučiti ne le zdravo jesti in skrbeti za telesno kondicijo, ukiniti bi morali zlasti tako imenovani slovenski zajtrk,temveč bi se morali naučiti predvsem svobodno razmišljati, kajti kaj jim bo zdrava hrana, če bodo večno odvisni od tega, kar porečejo drugi.
Zdravo življenje, ki je danes sicer zelo v modi, je torej najprej zdravo oziroma neodvisno razmišljanje. Preprečevanje neodvisnega razmišljanja je dobesedno zločin proti človeški naravi. To je nasilno delovanje, čeprav je praviloma nevidno. Razmišlja dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
O varnosti spletnih nakupov
Kaj bi mi brez spleta
Maja Vreča odgovarja tokrat na naslednje vprašanje: Kako varni so spletni nakupi? Kaj pa razna mesta, ki ponujajo popuste in "popuste" – najbolj priljubljeni so pri nas, denimo, kakšni t. i. vikend paketi, kot so 1nadan in Kuponko?
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Formativno spremljanje. O tem, kako uspešno je lahko poučevanje in učenje brez številčnih ocen. Trd oreh? Za zavzete in trmaste ne. ***»Iščejo pot do znanja in znanje; ne lovijo nepripravljenosti,« kot so zapisali avtorji knjige Zakaj Finci letijo dlje? O finskih vtisih. V ospredju medsebojno zaupanje.***Branje je zahtevno kognitivno opravilo. Kot pri drugih dejavnostih se nezavedno prilagaja okoliščinam. Je pri branju naše telo res odsotno? *** Prevečkrat spregledana motivacija. Motiviran učenec ima neprimerno več možnosti uspešne usvojitve in razumevanja snovi. Tokrat o matematiki. ***V obdobju, ko je delovala kot vizualna umetnica in bila samozaposlena v kulturi, je veliko potovala ter bila v stiku z ljudmi po vsej Evropi. Zdaj, ko je predvsem učiteljica v osnovni šoli, ji delovne obveznosti in z njimi povezan delovnik tega več ne dopuščajo; zato je svoje izobraževanje v lastnem interesu načrtovala med poletnim dopustom. Mesec v Berlinu. *** Od nekdaj in do vse do danes se »ples ob drogu« za človeško uho sliši nekoliko nenavadno. Marsikdo to besedno zvezo kaj hitro stereotipno poveže z nočnimi bari in tamkajšnjimi barskimi plesalkami, a je ples ob drogu vse kaj drugega. Je šport, je umetnost. Ob drogu. ***Vrtec in joga – dobre izkušnje otrok, staršev, širše družine in zaposlenih. Laže v življenjsko tekmo.
Tudi mi pišemo o več plateh zgodbe o kaznovani dekanici in zmedi z nazivi. Objavljamo zanimiv list iz dnevnika, tokrat izpod peresa diplomirane ekonomistke, pisateljice, pravljičarke, avtorice sveže izdane knjige o delu z otroki v gozdu Gozdna knjiga. Pišemo o naravoslovju, o poskusih vseh vrst; so dobrodošli, pomembno pa je, da učencem pri raziskovanju pomagamo, jih usmerjamo in naučimo, kako bodo znanje uporabljali. V naši minianketi nas tokrat zanima vaš pogled na ocene v šoli – marsikdaj namreč slišimo, da naj bi te bile le še zgodovina. Mojca Košmrlj je spet pripravila eko družabno igro za najmlajše, pravzaprav za vse generacije. Pišemo o novih knjigah, se potepamo – iz Estonije smo se tokrat podali proti Laponski. Seveda so tu še druge naše stalne rubrike, od Športnega pogleda, Čečkalčkov, Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja tokrat na zanimivo vprašanje, povezano z dvojčki, v rubriki Uglašeno o učiteljici, ki je najbolj 'motečima' fantoma v razredu dodelila posebno vlogo …
Rubrika MIZŠ je tokrat v znamenju vajeništva in letnega programa športa, objavljamo razpisa za prosto delovno mesto, predstavlja se tudi NLB.
