Vsebina časnika Šolski razgledi številka 20/2016
Le česa vsega dandanes ne štejemo … Potrebne in nepotrebne reči štejemo na poti življenja, duše štejemo in tudi čas – ta nas je sploh obnorel. In zdaj odštevamo …
Dneve, ure, minute do konca leta, potem pa … spet znova … dokler pač.
Tudi v uredništvu štejemo, do zadnje letošnje številke Šolskih razgledov smo spet prešteli. Skupaj z vami, seveda. Vsake posamične številke smo veseli, veseli smo tega,
da jo lahko ustvarimo skupaj z vami, da izide in se poda v svet.
Ne, prav nobena ni sama po sebi umevna in nobena zares ne zaživi,
dokler je vi, popotniki življenja, ne sprejmete.
Želimo si, da jih bo izšlo še veliko, da nas bodo razveseljevale tudi v novem letu.
In, seveda, da vas bo čim več takih, ki vas bodo Šolski razgledi dosegli,
vas spodbudili k razmišljanju, k dejanjem, se vas dotaknili in vas na poti skozi življenje,
na poti med prepolnimi dnevi preprosto razveselili, vam pomagali za trenutek postati, ustaviti misli, ozavestiti občutke in se morda vanje poglobiti.
Dragi razgledovci in razgledovke,
dragi popotniki in popotnice življenja,
želimo vam zanimivo, prijetno, ustvarjalno in uglašeno leto,
ki prihaja.
S r e č n o 2 0 1 7 !
Jožica Kerenc – zaposlena je na Osnovni šoli in vrtcu Sveta Trojica, dela kot poslovna sekretarka in računovodkinja – v vsakih Šolskih razgledih najprej pogleda likovno podobo, ki jo vedno znova preseneti. Občudovanje umetniškega ustvarjanja drugih jo je spodbudilo, da nam je poslala posnetke svojih umetnin; z ljubiteljskim slikarstvom se namreč ukvarja že več kot desetletje, na tej poti skozi življenje sodeluje na raznih likovnih dogodkih, imela je celo že samostojne razstave. Njenih z občutkom ustvarjenih slik ne bi bilo, če si zanje ne bi vzela časa, se vanje poglobila in predvsem prisluhnila sebi.
Popotnik življenja
Namesto uvodnika
Špela Rojc, profesorica predšolske vzgoje, opravila je tudi magisterij, je vzgojiteljica v Vrtcu Antona Medveda Kamnik. Že pred časom nam je poslala svojo pesem Popotnik življenja, ki je nastala na pobudo otrok, ko so se skupaj ukvarjali z dejavnostmi v sklopu projekta Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Pesem se je stkala v globinah duše in se je iz nje kar izlila na papir.
»Klik za več!«
Javne šole niso javne hiše
Naš komentar
Pred kratkim so sodelavke na Pedagoškem inštitutu predstavile rezultate treh mednarodnih raziskav, ki merijo raven znanja matematike, naravoslovja in bralne pismenosti pri osnovnošolcih in gimnazijcih. Rezultati slovenskih otrok so bili, kot je znano, odlični. To je bilo poudarjeno tudi v medijih. Toda novinarji so – bržkone zaradi želje po uravnoteženem poročanju – takoj za tem dodali, da pa te iste raziskave kažejo tudi temno plat slovenskega šolstva: slovenski učenci in učenke sodijo med tiste, ki najmanj uživajo pri učenju naravoslovja in se matematike in naravoslovnih predmetov najmanj radi učijo.
Vse to je res, kljub temu pa takšno poročanje hote ali nehote kulpabilizira učitelje teh predmetov. Po eni strani jih sicer hvali in jim pripisuje veliko zaslug za izvrstne dosežke njihovih učencev in dijakov, po drugi strani pa jim vsaj implicitno pripisuje enako veliko krivdo za to, da otroci pri pouku ne uživajo in se teh predmetov ne učijo radi. Toda ali ni prav ta podatek dokaz za dobro delo učiteljev? Razmišljanje Zdenka Kodelje.
»Klik za več!«
Protistrup za temo
Naš pogovor
Prvič je obiskal Slovenijo pred več kot dvajsetimi leti, ko je bil čas velikega optimizma, ko so se meje v Evropi rušile in ko sta se vzhod in zahod ponovno združevala. Čutiti je bilo vznemirjenje in upanje. Upanje, da bo na stari celini vzniknilo nekaj novega, nekaj dobrega. Tedaj je v manjšem gorenjskem kraju obiskal konferenco. V odmoru se je sprehodil po travniku, po obronku gozda, vse je cvetelo in pomislil je, da se sprehaja v raju. To rajsko podobo je izbrisal preprost grob padlega borca, na katerega je naletel v gozdu. Tedaj se je spet spomnil, da evropska zgodovina ni podoba raja. Oznamovali so jo veliki konflikti, sovraštvo med narodi. Ves ta gnev in dogodke, ki jim je botroval, smo ustvarili sami. Christopher Clouder poudarja, da ne pomeni nujno, da bomo boljši, če bomo ustvarjalni! Z njim se je pogovarjala Mojca Zupan.
»Klik za več!«
Premalo potrebne pozornosti odraslih
ADHD ni motnja, je le odraz neuspešnosti
Zadnje desetletje se je na farmacevtskem trgu pojavila kopica novih, zanimivih bolezni, pravzaprav bolje »bolezni« in stanj, ki jih pred 30 leti ali več nismo poznali. Drži, da je medicina vedno naprednejša, da so aparature in drugi pripomočki, kot tudi delovna sila, ki se ukvarja z raziskovanjem vsega medicinskega, po dolgem in počez veliko dostopnejši, kot so bili in je morda to razlog za odkrivanje novih simptomov. Sama do neke mere verjamem v to, a le do tiste meje, ko je neka bolezen res fizično prisotna, dokazljiva in se jo zdravi. Večkrat imam občutek, da zdravniki rade volje otroku pripišejo neko diagnozo in imajo tako mir pred starši, kot pa da mesečno videvajo ene in iste otroke ter starše, ki se ne znajo spopasti s temeljno vzgojo in jim s prepričevanjem, da je z otrokom nekaj narobe, kradejo voljo in čas. Svoje poglede in izkušnje deli z nami Petra Atteya Fabiani.
»Klik za več!«
Poučevanje kot povabilo
Že 35. Rutarjeva lekcija
Morda se v sodobnem neoliberalnem svetu zdi upravičeno pričakovanje, da se učenci v šolah učijo za točke, ocene in kredite, za prestiž in tekmovanje, na katerem kdaj pa kdaj tudi zmagajo; potem so predstavniki države zadovoljni in vesoljnemu občestvu razlagajo, kako dober šolski sistem imajo. Obstaja pa tudi pričakovanje, ki sega daleč onkraj ocen, točk, prestiža in zmagoslavja. Učenci imajo namreč enkratne potenciale za spreminjanje sveta, ne za prilagajanje svetu in za kopičenje istega; toda na tem svetu je še vse preveč obnašanja, ki ni nič drugega kot zanikanje človekove enkratnosti, s katerim se sicer neponovljivi posameznik prilagaja svetu in potrjuje svojo pripravljenost, da bo govoril, kot je treba in se vedel, kot je predvideno, da bo imel mir, kot se reče, in da mu bo lahko uspelo, kot je želeno. Piše dr. Dušan Rutar.
»Klik za več!«
List iz dnevnika
O vseživljenjskem učenju
Nešteto priložnosti za učenje se nam ponuja na vsakem koraku in prav je, da se zavedamo, da je to proces, ki se nikoli ne konča, če tako izberemo. Zato je prav, da smo tudi sami odgovorni in zgledni učitelji ter hkrati zgledni učenci, da prepoznamo učitelje, ki so nam bili podani na pot, da nas učijo, opominjajo, opogumljajo in vodijo. Piše terapevtka naravnega zdravljenja in producentka Petra Nartnik.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Učiteljica po duši in poklicu. O navdihujoči doktorici edukacijskih ved in njeni poti od zmagovalke v judu do iskalke novih poti v učenju. *** Moje mnenje, da učna uspešnost dijakov ne korelira nujno visoko z opremljenostjo šole s sodobno učno tehnologijo, se je samo še okrepila. Dobrodošla primerjava – tokrat med gimnazijama v Celju in Zagrebu. *** Potepanje med melodijami. UPZ Emil Adamič vabi učiteljske zbore, ki delujejo po vzgojno-izobraževalnih ustanovah, da vzpostavijo stik z njimi; z veseljem pa medse sprejemajo tudi nove člane. *** Športna vzgoja kot nočna mora je tema tokratne rubrike, v kateri odgovarja strokovnjakinja Tereza Žerdin. *** V družbi jantarja in diamantov.Tako poljski Gdansk kot belgijski Antwerpen se ponašata s svojo bogato kulturno zgodovino in številnimi muzeji. Mesti imata tudi specifično skupno značilnost, kajti v Gdansku je zgoščeno približno 70 odstotkov svetovne proizvodnje nakita iz jantarja (podatek je iz muzejske zloženke Amber Pomerania’s Curtural Heritage), Antwerpen pa slovi kot eden od svetovnih centrov industrije diamantov. *** O folklori kot interesni dejavnosti: ob vsem drugem učenci razvijajo tudi občutek za disciplino, doslednost, obvladovanje telesa … Lepota, užitek, korist.
Pišemo o pogledih in odnosu mlajših odraslih o migrantih, spet se potepamo po Estoniji, kjer je že krepka zima, seveda zasnežena; zanimiva je zamisel, da bi se za letalsko promocijo Blok povezali tudi s šolo; predstavljamo vam štiriperesno deteljico in belo omelo – lahko ugibate, zakaj ravno v tem času. Predstavljamo vam nove knjige, tudi praznično branje in še in še. Za vas objavljamo tudi vse druge stalne rubrike, seveda nismo pozabili na čečkalčke, tokrat, pred prazniki, pa smo pripravili še nagradno križanko.
Ob iztekajočem se letu so se spomnili na vas in se vam zahvaljujejo za sodelovanje ter želijo vse dobro v letu, ki prihaja: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, SVIZ, Državni izpitni center, Center RS za poklicno izobraževanje, Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Združenje ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije, Slovenski šolski muzej. Seveda tudi mi, ustvarjalci Šolskih razgledov!
Ne spreglejte še novosti z MIZŠ, predstavlja se tudi NLB.
