Vsebina časnika Šolski razgledi številka 9/2016
Anja Draksler je diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zdaj tam študij nadaljuje. Ob tem počne še toliko drugih reči, da jih niti našteti ne znamo, četudi se srečujemo z njo vsaj nekajkrat vsak mesec – po navadi ob kakšnem delu v uredništvu in še mudi se zmeraj, tako da zmanjka priložnosti se pogovoriti o vsem zanimivem, kar se ji dogaja. Med drugim pleše (folklora, swing), poje, zahaja v gledališče, na različne koncerte, rada se potepa po Sloveniji in po svetu, zelo lepo piše (če bo utegnila, bo za nas in vas napisala kaj o lanskem potovanju na Filipine), kadar pa za to ni časa in možnosti, se poda na bližnjega Jošta ali pa se podi z rolerji okrog domačega Kranja. Neizmerno navdušena je tudi nad delom v razredu, kjer se je na obvezni študijski praksi kalila prav v preteklih tednih. Anja pa je tudi zelo ročno spretna. Voščilnice, ki jih objavljamo v teh Šolskih razgledih, so vse izpod njenih rok. Prav vsaka je ustvarjena posebej za izbrano osebo, res z občutkom in z veseljem. Zato so tako prisrčne, privlačne, pisane, igrive. Le kako naj bi bile drugačne, ko pa jih vendar ustvarja Anja. Raje je ne vprašamo, koliko jih ima v delu zdaj, v maju, ko je sezona porok in drugega veselega dogajanja na višku …
Atestirana igrala in otroci – mumije
Uvodnik
Strokovnjaki z raznih inštitutov, tako imenovani certificirani nadzorniki otroških igral, so v 21. tisočletju videti kot vitezi v bleščečem oklepu, ki skrbijo za naše otroke, da so pri igri končno varni. Vsa igrala morajo biti namreč testirana po evropskih standardih. Proizvajalec igral mora za vsako igralo pri akreditiranem organu pridobiti certifikat skladnosti igralne opreme, tega pa mora, seveda, plačati. Igrala so posledično še dražja, kot bi bila sicer.
A to ni bilo dovolj – vse izključno za varnost otrok, kot beremo v člankih, seveda. Nekdo je izumil še varnostno podlogo in izum dobro promoviral ter bil na pravem mestu ob pravem času … Razmišlja Suzana Rebec.
»Klik za več!«
Kako nad sivino
O prenovi gimnazije in splošne mature
Že dolgo ugotavljamo velike razlike med zunanjim in notranjim delom ocenjevanja na maturi na različnih šolah in pri različnih predmetih, vendar je soglasje pri razmerju med eksternim in internim delom (80 : 20), ki ga imamo zdaj, verjetno maksimum, ki ga velika večina sprejema. Sam sem prepričan, da naj notranji del (če ga že imamo) ostane šolam samim, brez umetnih elementov zunanjosti (razpisani naslovi nalog …), ki pogosto to niti niso. Verjetno bi bilo smiselno celo razmisliti o ukinitvi tega dela in nadomestitvi z neko obliko projektnega ali raziskovalno-empiričnega dela. To bi bistveno sprostilo tudi konec šolskega leta v nižjih letnikih, ker je ta vse preveč obremenjen s koledarjem izpeljave mature … Besedo ima Alojz Pluško, ravnatelj Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana.
»Klik za več!«
Čuvajmo energijo
O preobremenjenosti in preizčrpanosti
A kjer je težava, vedno obstaja tudi rešitev. Moto pri mojem svetovanju je, da osebe ne vprašam, kaj si želi, temveč kaj dejansko namerava storiti, da odpravi in razreši svoj problem. Sindrom izčrpanosti in izgorevanja je značilen za tiste, ki ne znajo ali ne zmorejo uravnovesiti dela in počitka, posledica pa je nezmožnost regeneracije. Če nam vsakodnevno ostane le en del »neporavnane« regeneracije, počasi padamo v stanje, v katerem nismo več sposobni zjutraj vstati pripravljeni na vsakodnevni izziv, padamo v stres. Slovenci smo naravnani na to, da moramo biti najboljši, da tekmujemo s »sosedi« in da smo sposobni obvladovati hkrati različna področja. Če smo ob tem še prepričani, da smo nenadomestljivi, je to lahko ubijalska kombinacija. Naravnanost Slovencev najdem v pregovoru: »Ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes!« Dalmatinci pa pravijo: »Tistega, kar lahko pustiš za jutri, ne naredi danes, ker morda jutri ne bo treba.« Sprašujem se, kaj ko bi ta dva reka združili, saj je v vsakem nekaj resnice. Tako bioterapevt Marjan Ogorevc.
»Klik za več!«
Iz ozkih egoističnih interesov posameznikov
O anonimnih pobudah za izredni inšpekcijski nadzor
V zadnjem času je v šolskem prostoru vse več problemov z anonimnimi pobudami, poslanimi šolski inšpekciji, in sicer z zahtevo, naj inšpektor preveri delo kakšnega učitelja, ravnatelja ali strokovnega sodelavca šole. Skoraj polovico teh pobud je neutemeljenih in lažnih, sprožajo pa izredne nadzore in ustrezne postopke. V šolskih kolektivih povzročijo vznemirjenje, sumničenja in poslabšanje povezovalnih in kolegialnih odnosov med sodelavci.
Anonimne in očitno neutemeljene pobude za izredni inšpekcijski nadzor največkrat izhajajo iz maščevalnosti, škodoželjnosti, preprostega nagajanja in nevoščljivosti, torej iz ozkih egoističnih interesov posameznih pobudnikov ... Piše zasl. prof. dr. Albin Igličar.
»Klik za več!«
Bolezni hrbtenice
O človekovi drži
Neki dan smo sestankovali v učilnici biologije, ko se je iz kabineta nasmehnil šolski okostnjak. Gledajoč njegovo sloko in pokončno držo me je prešinilo, kako pomembna je v resnici hrbtenica. Mar ni tako, da otroke v šoli učimo, da so naloge hrbtenice zagotoviti obliko trupa in omogočiti prenašanje obremenitev? Potem pa sledi ura moraliziranja o pokončni drži, gibanju in škodljivih posledicah buljenja v različne ekrane. Učitelji smo itak zelo dobra prispodoba potencialnih bolečin v hrbtenici, sploh ko popoldne sedimo tudi po pet ur za računalnikom, tipkamo v tri dni, kot da brez vseh teh papirjev ne znamo učiti … Tina Pajnik.
»Klik za več!«
O kakovostnem pouku, ki to več ni; in o ministrstvu, ki si zakriva oči
O problematiki jezikovne politike v osnovni šoli
Danes začenjam kot mama. Zakaj? Ker upam, da me bo kdo slišal. Učiteljev že dolgo nihče več ne sliši, niti jih ne posluša. MIZŠ je v šolskem letu 2014/2015 v sistem devetletke vpeljalo neobvezne izbirne predmete. Moja takratna četrtošolka je izbrala nemščino in bila navdušena. Tudi letos ima nemščino, in sicer se jo uči v kombinaciji s četrtošolci, zato je navdušena malo manj, ker se ji zdi tempo prepočasen. Pred dnevi mi je bilo na roditeljskem sestanku povedano, da se bo v šolskem letu 2016/2017 najverjetneje učila nemščino v kombinaciji s 4., 5. in 6. razredom. Glede na število otrok v 2. triadi njena šola ne sme oblikovati samostojnih skupin, zna pa biti v skupini blizu 28 učencev … Tako začenja svoje razmišljanje Bojana Potočnik, mama in učiteljica.
»Klik za več!«
Kje ste, močna stanovska organizacija in močni neodvisni ravnatelji?
Strokovnjakinja Tereza Žerdin odgovarja
Izšolala sem se za svoj sanjski poklic. Zmeraj sem ga rada opravljala. Zdaj pa … Vse se je obrnilo na glavo. Počutim se nemočno, nezadostno, nesposobno. Zdi se mi, da učenci obvladujejo mene in ne jaz njih. V kolektivu ne najdem več podpore, nimam več komu zaupati. In starši, ti šele mi pijejo živce!
Čedalje bolj črnogleda sem. Ne vem, ali sem sploh še sposobna opravljati svoj poklic. Nihče mi sicer še tega ni direktno rekel, a ne bi se čudila, če se kaj takega zgodi. Ne prepoznam se več. Zmeraj sem bila polna nasvetov za druge, zdaj izgubljam tla pod nogami … Ne znam se izkopati iz stisk.
Oprostite, da vam pišem. Saj ni pravi naslov. A vendar …
Hvala, da me slišite.
Kaj naši bralki odgovarja Tereza Žerdin?
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Kdaj se bomo streznili in spoznali, da smo pijani, ker hočejo, da smo taki? Šolanje za prijazno družbo. *** Žal nobena znanost, humanistična pa še posebej, ne zna definirati svojih konceptov tako enoznačno, da ne bi mogli postati objekt napačnih razumevanj in seveda tudi namernih zlorab, v prvi vrsti političnih. Težave z multikulturnostjo. *** Večkulturnost – stalnica tudi v šolskem prostoru. Dobre izkušnje iz Maribora, tokrat s Prve gimnazije. *** Dokler ne zberemo poguma pogledati sebe in identificirati svojih značilnosti in lastnosti, ki so ovira lastnemu napredku, ter se nanje odzvati, nimamo možnosti napredovati in nimamo pravice zahtevati sprememb od drugih. Zaviti v kokone. *** Prijavitelj neznan. Kdaj bomo jasno povedali, da je to zloraba? O anonimnih pobudah za inšpekcijski nadzor.
Poročamo s seje Strokovnega sveta RS za izobraževanje odraslih, razmišljamo tudi o rektorski reformi vpisa, predsednica Predmetne komisije za izbor in pripravo nalog za NPZ iz slovenščine se odziva na članek iz prejšnjih ŠR, NPZ-jem na rob – na rob, po uspešnem Festivalu sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije 2016 smo nekatere od mentorjev nagrajenih dijakov povprašali, kaj menijo o ustvarjalnosti sodobne mladine – ali mlade dovolj spodbujamo, imajo dovolj možnosti, da izrazijo svojo ustvarjalnost in jo razvijajo, katere so najpogostejše ovire pri delu z mladimi ustvarjalci itd.? V rubriki kaj bi mi brez spleta objavljamo koristne napotke, kako se spoprijeti z izsiljevalskimi virusi, še bolje, kako se pred njimi obvarovati. Skupaj z Dušico Kunaver spoznavamo kresne rastline in njihovo moč, šege in navade, ki se prenašajo iz roda v rod in še in še …
Pozor
V rubriki MIZŠ vam predstavljamo spremembe v »Zofki«.
Kje je doma inovativno podjetništvo? Vabimo vas na ogled v Center inovativnega podjetništva na Trg republike 2 v Ljubljani. Tam ste zares iskreno dobrodošli!
Med drugim objavljamo tudi razpisa za prosti delovni mesti.
