Iz ozkih egoističnih interesov posameznikov
O anonimnih pobudah za izredni inšpekcijski nadzor
V zadnjem času je v šolskem prostoru vse več problemov z anonimnimi pobudami, poslanimi šolski inšpekciji, in sicer z zahtevo, naj inšpektor preveri delo kakšnega učitelja, ravnatelja ali strokovnega sodelavca šole. Skoraj polovico teh pobud je neutemeljenih in lažnih, sprožajo pa izredne nadzore in ustrezne postopke. V šolskih kolektivih povzročijo vznemirjenje, sumničenja in poslabšanje povezovalnih in kolegialnih odnosov med sodelavci.
Anonimne in očitno neutemeljene pobude za izredni inšpekcijski nadzor največkrat izhajajo iz maščevalnosti, škodoželjnosti, preprostega nagajanja in nevoščljivosti, torej iz ozkih egoističnih interesov posameznih pobudnikov. /…/
Za kratko dopolnitev zakona
Za Zakon o šolski inšpekciji lahko ugotovimo iz njegovega izvajanja v delu, ki določa začetek inšpekcijskega postopka (11. člen), da so v praksi nastali številni problemi in neželene posledice pri postopkih, ki so se začeli izvajati na podlagi anonimnih pobud. Zaradi njih so bili izpeljani številni ukrepi in dejanja inšpektorjev na postopkovno-administrativnem področju, ki so se pozneje izkazala za povsem nepotrebna. Na socialnem področju so povzročila neutemeljeno poslabšanje statusa ljudi, nad katerimi je potekal inšpekcijski nadzor tako v njihovem delovnem okolju ter pogosto tudi bivalnem, dogajalo se je poglabljanje konfliktnih odnosov, nadzorovani pa so doživljali hude osebne stiske. Na finančno-gospodarskem področju so nastali nepotrebni stroški. Cilj, da bi vse te negativne posledice odpravili, bi bilo sicer mogoče doseči s spremembo mentalitete, politične kulture ter s spreminjanjem osebnosti ljudi, toda to je proces za več generacij. Zato je za relativno hitro spremembo najprimernejša kratka dopolnitev zakona, ki bi odvezala inšpektorja dolžnosti, da vedno začne postopek na temelju anonimne prijave. Če bi inšpektor presodil, da je takšna prijava očitno utemeljena, bi se seveda še vedno lahko odločil izpeljati postopek. Zato bi kazalo Zakon o šolski inšpekciji dopolniti z določilom, ki bi se glasilo: »Inšpektor ni dolžan opraviti izrednega nadzora, če je dana anonimna pobuda.«
O tovrstnem skrivanju
Navedeni predlog je mogoče utemeljiti z ugotovitvijo, da anonimne pobude, prijave, obtožbe ipd. niso pojav »zdrave družbe«, temveč ustvarjajo družbo denunciantov, nezrelih osebnosti, nesamostojnih, hinavskih ter »nepokončnih« ljudi. Anonimno delovanje onemogoča vzpostavitev normativne integracije oziroma povezanosti ljudi v različne oblike združevanja ter spodbuja dezintegracijske odnose nasprotovanja in konfliktov. Kadar se prijavitelj ali pobudnik skrije v anonimnost, je kršena vrednota človeškega dostojanstva, ki je tudi vrhovna pravna (ustavna in zakonska) vrednota in izhodišče človekovih pravic, saj ustava RS določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen). Ob neutemeljenih anonimnih pobudah torej prihaja do poseganja v ustavne pravice, ko ni mogoče spoštovati temeljne pravice človeka do sodnega varstva ter pravice do odprave posledic kršitve pravic (15/4 člen Ustave RS). To ima pogosto negativne posledice za ustavno zagotovljeno nedotakljivost duševne in telesne celovitost oseb, ki so preiskovane v postopku inšpekcijskega nadzora in pomeni neutemeljen poseg v njihovo zasebnost (35. člen). Z vsem tem se rušijo tudi moralne osnove pravnega sistema (kot minimuma morale) in etične podlage delovanja nadzornih institucij.
V nasprotju z načeli pravnega sistema
Ukrepanje na temelju anonimnih pobud je v nasprotju z načeli pravnega sistema, saj Zakon o splošnem upravnem postopku anonimnih vlog strank ne pozna. Vlagateljevo ime je ena od nujnih sestavin vloge, s katero državni organ začne upravni postopek (66/1. člen). Po drugi strani pa je navzven, torej za javnost, anonimnost pobudnika oziroma prijavitelja zagotovljena z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki zavezuje inšpektorja k varovanju tajnosti vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih izpelje inšpekcijski nadzor.
Inšpektorji bi sicer v praksi lahko v večji meri presojali resnost in tendencioznost raznih pobud, so pa pri tem vedno tudi v nevarnosti, da bi jim očitali nedoslednost in slabo delo. V vseh teh primerih torej državna uprava z vodenjem postopka deluje v ozkem zasebnem interesu anonimnega pobudnika in ne v javnem, kar je poslanstvo državne uprave. V izvedenih postopkih nadzora so bila tako rekoč nenamensko porabljena proračunska sredstva, …/…/.. Prizadeti v teh postopkih nimajo na voljo kazenskopravnih in civilnopravnih sredstev za povrnitev škode ter vzpostavitev prejšnjega stanja, saj iniciator teh postopkov ni znan, čeprav gre za neutemeljene in lažne obtožbe ter prijave. Anonimnemu pobudniku pač ni mogoče naložiti plačila stroškov in ne izreči globe zaradi lažne prijave.
Za večjo integriteto vseh
/…/
Odpravljati krivice
/../
Celoten članek preberite v Šolskih razgledih!
Zasl. prof. dr. ALBIN IGLIČAR
