Vsebina časnika Šolski razgledi številka 4/2016
Topel, skromen, delaven, prekipevajoč od ustvarjalnosti in nasploh življenja … Janez Perša, odličen pedagog, ima ustvarjanje v krvi, prežema njegove celice in misli. Preprosto mora udejanjati svoje zamisli. Rastel je s tem, že v rani mladosti je prepoznal ta klic. In dobre učitelje je imel, ki so mu stali ob strani, spodbujali so ga. Najbrž je bil tudi zato pozneje sam dober zgled – in, seveda, je še – marsikomu, ki se je podal na umetniško pot. Zlasti Lendavčani ga poznajo kot odličnega pedagoga; skoraj štiri desetletja je predano opravljal pedagoški poklic. Tokrat se s svojimi likovnimi deli predstavlja v Šolskih razgledih. Želimo si, da bi svoje umetnine na naših straneh še kdaj delil z nami, seveda pa tudi še na kakšni razstavi …
Za več fizike v šolah
Uvodnik
Zadnje razprave o merjenju učiteljevega dela, ki jih je sprožilo Računsko sodišče, bi se hitro umirile, če bi imeli razpravljavci več fizikalnega znanja. Fizika se med drugim ukvarja z merjenjem količin, s katerimi opisuje pojave in prek teh napoveduje obnašanje sistema. Fizika je dognala, da je vsaka meritev obremenjena z napako; s seštevanjem rahlo napačnih merjenj je lahko končni skupni rezultat zelo napačen. Fizika tudi ve, da se količine le izjemoma lahko pretvarjajo iz ene v drugo; mase se ne da pretvoriti v čas.
Učiteljevo delo je premagovanje sile na poti. Učiteljeva pot se vije po učilnicah, hodnikih, kabinetih, zbornicah, telovadnicah, jedilnicah, dvoriščih, gozdovih. Celo poleti pod borovci, ko so otroci na počitnicah … Uvodno razmišljanje Igorja Lipovška.
»Klik za več!«
Moč materinščine
O zvestobi knjigi, literaturi in kulturi
Profesor slovenskega jezika Andrej Makuc je ob praznovanju letošnjega kulturnega dne na slovenjegraški gimnaziji nagovoril tamkajšnje dijakinje in dijaki, profesorice in profesorje. Že začetek je bil zanimiv: »Prebral sem, da je na Kitajskem nezapisano pravilo, ki dovoljuje, to je daje govorcu besedo toliko časa, kolikor dolgo lahko stoji na eni nogi: s tem govorečega oz. nastopajočega spodbudijo in zavežejo k dvema pomembnima dejavnostma – zgoščenosti povedanega in visoki kultiviranosti izrečenega. Zdi se, da takšen pristop ne bi bil nekoristen nikjer v svetu, tudi v šoli pri odgovarjanju ne. In veljavno bi lahko bilo tudi zame, toda ker je to nagovor ob slovenskem kulturnem prazniku, naj mi bo dovoljeno nekajkrat prestopiti se.
Kdo ve, kolikič že začenjam svojo poslanico z enako iztočnico: Slovenci praznujemo slovenski kulturni praznik od leta 1945, nagrade in priznanja za največje domete posameznika v kulturi, to je veliko in male Prešernove nagrade pa podeljujejo od leta 1947. 70 let torej, plus minus eno leto, odvisno od tega, kaj preštevamo. 8. februar smo v samostojni domovini razglasili za državni praznik in hkrati za dela prost dan. Menda se s tako gesto edini med evropskimi državami poklonimo svoji nematerialni kulturi, to je umetniškemu ustvarjanju. A to smo storili z razlogom.«
In kakšni so ti razlogi? O tem preberite v objavljenem besedilu.
Navajamo le še konec profesorjevega nagovora: »Naj bo začetek vašega razmisleka o slovenskem kulturnem prazniku in vašem mestu v njem odgovor na naslednja vprašanja: Ste v letu 2015 kupili kakšno knjigo za svoj bralni užitek? Ste si kupili kakšno zgoščenko? Ste bili svojevoljno na gledališki predstavi poklicnega teatra? Ste stopili v katero izmed likovnih galerij? Ste si ogledali kakšen film v kinodvorani in se ne samo z daljincem sprehajali po televiziji ali piratili osebno intelektualno lastnino? Razmislite pošteno in iskreno. Spremembe se začnejo s spraševanjem.«
»Klik za več!«
V jezikovni revščini nerazumevanja
Naš komentar
In zakaj je pomembno dobro obvladovati jezik? Vprašanje ni naslovljeno samo na dijake, ki so pripravljeni opustiti materinščino, marveč na vse. Razumimo Wittgensteinovo misel dobesedno: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Za vsakdanjo komunikacijo in zadovoljevanje osnovnih potreb zadostuje nekaj sto besed. Z njimi smo omejeni na svet nakupovalnih centrov in vsakdanje pogovore. Brez besed ne moremo artikulirati niti čustev, ki nas nujno zadenejo v življenju, kaj šele da bi se znašli v obširnem svetu človeških stvaritev. Želite morda živeti samo za svojim plotom ali se raje želite razgledati po vsem našem svetu in skozenj doumevati tudi sami sebe? Kakšno življenje vam je ljubše, duhovno ubožno ali bogato? Piše Alenka Hladnik.
»Klik za več!«
Naravna moč razuma
Rutarjeve lekcije
V šolah je svoboda izražanja misli zelo zatrta zaradi egoizma učiteljev in njihovega pretiravanja, da bi se uveljavili pri otrocih kot avtoritete. Otroci sicer potrebujejo avtoritete, le da večina odraslih, ki jih tudi potrebuje, ne ve, kaj avtoriteta sploh je, zato tudi ne zna poskrbeti za njeno uveljavljanje in kultiviranje. Dušan Rutar, z nami že devetnajstič.
»Klik za več!«
Vrednote se sesuvajo
Ocenjevanje in ocene
Učenci se tresejo samo še za ocene. Če se. Večina se. Peščici učencev pa za ocene ni mar. Del teh se sicer zanima za druge stvari, denimo za avtomobile, motorje, polje, gozd, in ti so bolj praktični, delavni, konkretni. Po navadi so to dečki. Drugih (ti so še najbolj skrb vzbujajoči) pa prav nič ne zanima, nimajo niti volje, izredno so ležerni ter brez občutka, da bi oni kar koli morali. Pojma nimajo, zakaj sploh naj bi kaj … Nobenega od teh slednjih ne bi rada kot delodajalka sprejela v službo. Osredotočila se bom na večino, ki se trese za oceno … Razmišlja Olga Novak.
»Klik za več!«
Ne prezrite!
Ne predstavljam si vsakdana brez njega; o dečku z avtističnimi motnjami in tem, kako skupaj rastemo. Inkluzija v predšolskem obdobju. *** Vzgoja za strpnost. Kako se spoprijeti s sovražnim govorom na družabnih omrežjih in kako ga preprečiti. *** Zavedel se je, da se je rodil v letu, ko so njegovi rojaki pobili največ judovskih otrok. To ga je močno pretreslo, tako zelo, da je po končanem likovnem študiju začel z ogljem risati ogromne portrete judovskih otrok, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. V spomin in opomin. *** Ob razstavi o judovskih spomenikih na Slovenskem objavljamo skrbno pripravljeno poročilo dijakov s Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, Sramotna morija. *** »Moji najboljši učitelji so tisti, ki od mene zahtevajo skoraj nemogoče. To pospešuje razvoj in napredek,« energično zagotovi Tatjana Fink. Dajmo veljavo sočloveku. *** Ljubezen, čista ljubezen, ne pozna strahu. In mnoge človeške neumnosti preseže in izniči; cenzuro prav osmeši in jo naredi čisto čisto majceno … Z ljubeznijo. *** Umetnik s srcem. Učiteljsko delovanje Janeza Perše je bilo polno predvsem srečnih, veselih in zanimivih trenutkov
Naša stalna kolumnistka se tokrat »sprehaja« od lestvic kakovosti do nedavnega festivala strpnosti, poročamo s seje strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, spet je beseda o doprinosu, objavljamo kratki »srečanji« z Branko Jurca in dr. Milkom Matičetovim, in sicer v povezavi s Koprivo, ki smo jo »obiskali« v prejšnji številki Šolskih razgledov, a obeh cenjenih piscev nismo omenjali. Motivacija in ljubezen še nista naprodaj – tako je naslovila svoj list iz dnevnika Nejka Golič, magistrska študentka tržnega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, sicer doma iz Prebolda. Marijana Eri Birk piše v svojih Srečanjih tokrat o Andreju. Postopamo med knjigami in se v Športnem pogledu spogledujemo s trimskimi točkami. Seveda so z nami/vami tudi druge stalne rubrike – Zanima nas, čečkalčki, riše Miha Mohor …
Pozor!
Objavljamo Sporočilo za javnost Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.
Kaj je novega na MIZŠ? Tokrat je beseda o smelih načrtih na področju kohezijske politike in o objavljenem razpisu »prva zaposlitev«.
NLB predstavlja svojo predplačniško kartico MasterCard – z njo lahko tudi na spletu plačujete varno in vedno porabite le toliko, kot nanjo naložite. Posebna NFC nalepka omogoča praktično in hitro brezstično plačevanje. Vse to drži, to NI znanstvena fantastika!
